»Čas je za nujne ukrepe, in ne za popravke že narejenih ali morebiti pisanje novih poplavnih študij. Hočem povedati, da je bilo naročilo poplavne študije za območje Radencev sicer oddano, a si noben izvajalec niti uslužbenec občinske uprave takrat ni prišel ogledat dejanskih razmer. Bo poplavna študija spet narejena po zamisli nekoga v kabinetu?« je vprašanje na občinsko upravo naslovila Renata Butala, predsednica sveta Krajevne skupnosti (KS) Poljanska dolina.
Previsoka gladina Kolpe ovira turizem
Glede na zakonodajo bi izdelavo poplavnih študij morala zagotavljati država, ki pa za morebitne potrebe po spremembah občinskih prostorskih načrtov dopušča, da lahko občine za manjša območja same priskrbijo izdelavo teh študij. V občini Črnomelj je hidravlična študija prednostno naročena za območje Gorenjih, Srednjih in Dolenjih Radencev, saj so posamezniki s tega območja večkrat podali pripombe, da reka Kolpa ne poplavlja v takšnem obsegu, kot je zdaj opredeljeno v veljavnih dokumentih o poplavnih območjih. Njena gladina je namreč vsako leto višja, to pa med drugim ovira razvoj turistične dejavnosti. »Študija bo za obravnavano območje dokončana predvidoma ta mesec, iz nje bo verjetno tudi razvidno, ali bodo ekstremno visoke vode septembra letos pomenile zmanjšanje ali pa morda celo razširitev poplavnega območja,« je v odgovoru zapisala Greta Avguštin iz projektne pisarne črnomaljske občinske uprave.
Obnoviti bo treba gozdne ceste
Hudourniške vode, ki po izdatnih padavinah na Notranjskem in v Gorskem kotarju pridrvijo v Kolpo, po navadi poplavijo tudi vas Sodevci, ki je zaradi šibke cestne infrastrukture takrat povsem izolirana, do nje ne morejo niti gasilci, reševalci ali kdo drug. Da bi v izrednih razmerah lahko prejeli vsaj nujno pomoč, je treba nemudoma obnoviti gozdne ceste proti sodevskim hlevom, poziva Renata Butala.
Pristojni na občini so z gradbeniki preverili stanje lokalnih in državnih cest in ugotovili, da so bili Sodevci res odrezani od sveta. »Ob ogledu smo opravili tudi razgovore z domačini, njihovi predlogi pa bodo izhodišče za pripravo dostopa do vseh naselij tudi ob izjemnem poplavljanju reke Kolpe. Pri tem si bomo prizadevali, da se dostop zagotovi po že kategoriziranih državnih ali občinskih cestah,« je odgovor Vinka Kuniča, prav tako iz projektne pisarne.
Velika nevarnost poplav
Del rečne struge so tudi številni, ponekod neurejeni, sicer pa izginjajoči jezovi, ki še posebej v poletni sezoni pritegnejo obiskovalce. Nekoč jih je 118 kilometrov vodnega toka Kolpe uravnavalo 64, zdaj le še 58, od tega 38 slovenskih. Kateri državi pripadajo, je odvisno od tega, kam usmerjajo vodo. Ob večjem pretoku se v pregradah zadržujejo naplavine, te dvigujejo gladino, in tako Kolpa hitreje poplavlja, opozarjajo domačini na težave. Klicu so se pristojni z občine sicer odzvali januarja letos, a od pričakovanj, da bi se obnova čim prej začela, ni bilo nič. Zataknilo se je namreč na direkciji za vode, kamor so z občine maja letos poslali dopis s celovitim pregledom stanja jezov na reki Kolpi. Opozorili so na problematiko in pozvali pristojne, naj uredijo vse potrebno za naložbo v obnovo jezov in brežin ob reki. Žal odgovora kljub večkratnim opomnikom še niso prejeli.
