Novice Svet24

Eurostat

Pričakovana življenjska doba je po podatkih Združenih narodov skoraj 73 let (od leta 1990 se je povišala za kar devet let, projekcije za leto 2050 pa napovedujejo, da bo že več kot 77 let), medtem ko rodnost pada in je globalna stopnja naraščanja populacije padla pod en odstotek. Če je bilo leta 1950 okoli pet porodov na žensko, sta danes le še dobra dva. Če smo še ne tako dolgo nazaj poslušali, da bo pretirano naraščanje prebivalstva vodilo v pomanjkanje hrane in drugih resursov (lakota in revščina), zato moramo zmanjšati število rojstev, je zdaj večja skrb, da ne bomo imeli dovolj delovne populacije. Naša ekonomija namreč temelji na sistemu, da mladi (delavci) podpirajo stare (upokojene). Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je leta 2020 v Sloveniji na sto delavcev prišlo okoli 40 starejših od 65 let; za leto 2060 predvidevajo, da jih bo že skoraj sedemdeset. V pokojninsko blagajno bo torej vsak delavec moral prispevati za skoraj enega upokojenca.

Starejši tvorijo deset odstotkov populacije

Med vsemi starostnimi skupinami se najhitreje povečuje prav delež tistih, ki so starejši od 65 let. Trenutno je okoli deset odstotkov svetovne populacije stare 65 let ali več, do leta 2050 naj bi se ta odstotek zvišal na šestnajst, predvideva letošnja analiza Združenih narodov. Med državami, ki imajo najvišje število prebivalcev nad 65 let, je na prvem mestu Japonska – letos je njihov delež že 29,1 odstotka, drugouvrščena Italija jih ima 24,1 odstotka, na tretjem mestu pa je Finska s 23,3 odstotka. Med prvih deset na tej lestvici se uvršča tudi Slovenija. Po podatkih statističnega urada je bilo 1. januarja letos 444.743 oz. približno petina (21 odstotkov) prebivalcev starih najmanj 65 let. »Projekcije ne kažejo na spremembo trenda. Čez 50 let naj bi imela Slovenija že 30 odstotkov starejšega prebivalstva,« predvidevajo.

Treba se bo prilagajati

Vprašanje staranja prebivalstva je eno od temeljnih družbenih vprašanj, zato Združeni narodi svarijo države, naj čim prej začnejo sprejemati ukrepe za prilagajanje vedno starejši populaciji, predvsem na področjih socialne varnosti, pokojninske politike, zdravstva in dolgotrajne oskrbe. A staranje prebivalstva bo vplivalo na prav vsa področja družbe, posledice bodo številne. V grobem jih lahko razdelimo na demografske, socialne, psihološke, kulturne, institucionalne, politične in ostale. Naraščanje deleža prebivalstva, starega 65 let in več, pomembno vpliva predvsem na povečanje potreb in izdatkov za pokojnine, zdravstvo, dolgotrajno oskrbo in za druge, s staranjem povezane izdatke. Torej so potrebne spremembe tudi na področjih socialnega varstva, stanovanjske politike, zaposlovanja, urbanistične in izobraževalne politike.

Pixabay

Vpliv na vsa področja

»Če se na demografske napovedi staranja prebivalstva ne bomo ustrezno in pravočasno odzvali, bo to vplivalo na povečan primanjkljaj v pokojninski in zdravstveni blagajni, na težave s financiranjem in izvajanjem dolgotrajne oskrbe, na slabše zdravstveno stanje prebivalstva, na slabe odnose med posameznimi generacijami. Staranje prebivalstva bo imelo tudi velik vpliv na slovensko gospodarstvo, saj staranje delovne sile pred podjetja in vse socialne partnerje postavlja številne izzive prilagoditve (starajoča delovna sila, pomanjkanje delovne sile, novi načini poslovanja, novi trgi),« je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) s projektom Aktivno in zdravo staranje v Sloveniji ugotovil že leta 2016. »Zlasti dva koncepta politike lahko omogočita uspešno starajočo se družbo: zdravo in aktivno staranje ter vseživljenjsko učenje,« pa opozarja Evropska komisija.

Kako nam gre

Slovenska vlada je že leta 2017 sprejela Strategijo dolgožive družbe, s katero želi ustvariti »možnosti in priložnosti za kakovostno življenje vseh generacij in dostojno staranje. Zato so potrebne prilagoditve na številnih področjih: trgu dela, izobraževanju in usposabljanju, ureditvi sistemov socialne zaščite, bivalnem in delovnem okolju, na področju civilnega in političnega udejstvovanja. Strategija prinaša razvojna izhodišča, ključne poudarke nove paradigme, vizijo in cilje ter predloge možnih usmeritev.« A pri dejanskem uvajanju prilagoditev v praksi nismo ravno bleščeči. »Nujno bi bilo oblikovati posebno ministrstvo ali direktorat, ki bo združil celovito skrb za starejše in imel na voljo zadostna finančna sredstva, da bo uresničil vse nujne naloge, zapisane v različnih resolucijah in strategijah, v pisanju katerih so zelo dobri številni uradniki. Zaustavi pa se že pri akcijskih načrtih, kaj šele pri prepoznavanju ciljev in ukrepov in izvajanju teh,« je lani za Moja leta povedala Biserka Marolt Meden iz Srebrne niti – združenja za dostojno starost. »Vse se ustavi pri denarju oziroma prioritetah vsakokratne aktualne politike že kar nekaj let.«

Potrebna bo pomoč

Če spomnimo samo na zmešnjavo z dolgotrajno oskrbo, za katero na spletni strani državne uprave piše, da je »eno izmed področij, ki v okviru socialnih politik gospodarsko razvitih držav v zadnjih letih zavzema vse vidnejše mesto«. Lani je bil sprejet zakon o dolgotrajni oskrbi, a so Zveza društev upokojencev Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Srebrna nit in drugi opozarjali, da je pomanjkljiv, nedodelan in v praksi neizvedljiv, nova vlada je zato sprejela novelo, s katero se je njegovo izvajanje zamaknilo v leto 2024, očitno pa bomo šli glede tega še na referendum. »S podaljševanjem življenjske dobe se žal vzporedno ne podaljšujejo tudi leta zdravega življenja, kar se in se bo v prihodnje še bolj odražalo tudi v tem, da bo večje število državljanov v določenem obdobju za zadovoljevanje osnovnih in podpornih dnevnih opravil potrebovalo pomoč druge osebe,« opozarja Marolt Medenova.