Varnostni svet ZN

Slovenija bi v primeru izvolitve za nestalno članico prodobila večjo težo v odnosu z velesilami

M.K.
27. 9. 2022, 13.31
Posodobljeno: 27. 9. 2022, 14.35
Deli članek:

Če bi bila Slovenija izvoljena za nestalno članico varnostnega sveta, bi to povečalo diplomatsko vrednost države, ki je sicer zelo skromna, je ocenil profesor in diplomat Anton Bebler. Slovenija bi tako po njegovem mnenju pridobila »minimalni vpliv«, predvsem v odnosu z velesilami.

Wikipedia
Dvorana Varnostnega sveta ZN v New Yorku

Predsednik Slovenije Borut Pahor in zunanja ministrica Tanja Fajon sta v ponedeljek na sprejemu v New Yorku uradno sprožila kampanjo Slovenije za izvolitev v Varnostni svet Združenih narodov (ZN) za obdobje od leta 2024 do leta 2025.

Če bi bila Slovenija izvoljena za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov, bi se povečala vidnost Slovenije v Združenih narodih, je za našo spletno stran ocenil politolog, profesor in diplomat Anton Bebler. »Povečali bi se diplomatska 'teža' države, ki pa je skromna, a nekaj bi pridobili. Materialnih koristi sedež v varnostnem svetu ne prinaša, prinaša pa dodatno stroške, kar je manj pomembno,« je ocenil Bebler, ki spada med vodilne slovenske raziskovalce mednarodnih odnosov. V primeru izvolitve bi Slovenije po njegovi oceni pridobila »minimalni vpliv«, predvsem bi imela država večjo vrednost v odnosu z velesilami.

euroatlantic.org
Anton Bebler sodi med vodilne slovenske raziskovalce mednarodnih odnosov.

Naloga Varnostnega sveta ZN je sicer ohranjanje miru in varnosti v svetu. Varnostni svet šteje 15 članic, pet izmed njih – ZDA, Združeno kraljestvo, Francija, Ljudska republika Kitajska in Rusija – ima status stalne članice in pravico do veta. Deset nestalnih članic za obdobje dveh let izvoli Generalna skupščina ZN. Da je odločitev sprejeta, jo mora podpreti devet od 15 članic, pri čemer mora sprejem podpreti vseh pet stalnih članic. Nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov voli Generalna skupščina ZN. Za izvolitev je bila potrebna dvotretjinska podpora med 193 članicami Generalne skupščine ZN.

Dvakrat kandidirali, enkrat uspeli

Slovenija se sicer že tretjič v svoji 30-letni zgodovini poteguje za sedež nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov. Prvič in obenem tudi zadnjič je bila Slovenija za nestalno članico izvoljena konec leta 1997. »Začasni« sedež v varnostnem svetu je zasedala v letih 1998 in 1999. Dobro desetletje se je Slovenija ponovno potegovala za mesto v varnostnem svetu, a je bila pri tem neuspešna. Generalna skupščina Združenih narodov je konec leta 2011 o mestu nestalne članice varnostnega sveta odločala med Slovenijo in Azerbajdžanom. Po 16 krogih glasovanj je z rezultatom 116 : 77 Azerbajdžan obdržal prednost, Slovenija pa je ohranila blokado, a nobena država ni prejela zahtevane podpore glasov.

Po tem glasovanju je na govorniški oder stopil tedanji zunanji minister Samuel Žbogar in objavil, da Slovenija odstopa od kandidature. »Dejal je, da je njegova država vodila pošteno kampanjo, da pa to ni veljalo za vse. Dodal je, da Ljubljana ni bila zadovoljna s tem, kako je potekalo zbiranje podpore in samo glasovanje,« je oktobra 2011 poročal časnik Delo.