Kaj se dogaja s slovensko elektriko in njenimi cenami

Ste vedeli, da ima krška nuklearka 177 milijonov evrov prihodkov od prodaje?!

Mojca Zemljarič
25. 8. 2022, 05.56
Posodobljeno: 25. 8. 2022, 09.45
Deli članek:

Naraščanje cen električne energije, naftnih derivatov in zemeljskega plina je zadnje leto dni pogosto tema analitičnih debat, medijskih poročanj in vsakdanjih pogovorov med ljudmi, saj se dotika vsakega posameznika. Podjetja in potrošniki veliko manevrskega prostora pri cenah nimajo, vsak si poišče zase najugodnejšo rešitev, ki pa je v današnjih okoliščinah v vsakem primeru draga.

DREAMSTIME
Proizvajalci elektrike prodajnih cen, ki jih dosegajo pri kupcih, ne želijo deliti z javnostjo, saj naj bi šlo za poslovno skrivnost.

Brez elektrike, nafte in plina si življenja v civilizirani družbi ni mogoče predstavljati, od energentov smo odvisni na vsakem koraku. Pri nafti in plinu je Slovenija v celoti odvisna od uvoza, potrebe po elektriki po podatkih energetske bilance za leto 2021 z lastnimi elektrarnami pokrivamo 85-odstotno. Trgovanje z elektriko je sicer kar živahno, saj jo tudi izvažamo in uvažamo.

»V času primanjkljaja jo uvažamo, v času presežkov jo plasiramo na tuje trge,« so povedali v Holdingu slovenskih elektrarn (HSE), ki s skupino hidroelektrarn in šoštanjsko termoelektrarno velja za največjega proizvajalca elektrike v državi.

Glede na marže v elektrogospodarstvu bi bilo ceno elektrike na domačem trgu in za domačo potrošnjo nedvomno mogoče znižati. Ker proizvajalci elektrike prodajnih cen, ki jih dosegajo pri kupcih, ne želijo deliti z javnostjo, saj naj bi šlo za poslovno skrivnost, smo izkoristili podatke, ki so javno dostopni v poslovnih knjigah. Kam in komu slovenski elektrarnarji prodajajo elektriko, prav tako javno ne razkrivajo. Znano je, da se cena in z njo elektrika na veleprodajnem trgu in evropskih borzah pretakata sem ter tja. Zato ni mogoče jasno navesti, čigavo elektriko trošimo: ali uvoženo ali domačo.

Elektrarne MWh prodajale za 21,5 evra

Med brskanjem za informacijami smo iz javno dostopnih podatkov izdelali nekaj preprostih preračunov, ki so dali še kako zanimive informacije. Na tehtnico smo postavili dva mariborska (podravska) energetska velikana, prvi se ukvarja s proizvodnjo, drugi s prodajo elektrike končnim kupcem. Prihodki od prodaje Dravskih elektrarn Maribor (DEM) so v letu 2020 znašali 68,8 milijona evrov, glavnino so jih ustvarili s prodajo elektrike, ki so jo pridelali 3200 gigavatnih ur (GWh).

Črtomir Goznik
Z vsemi sončnimi elektrarnami v državi bi komaj pokrili potrebe elektrike v tovarni Talum, ob današnji bistveno znižani potrošnji, ki je pod 400 GWh na leto.

Povprečna prodajna cena za gigavat bi tako znašala 21.500 evrov ali 21,5 evra za megavatno uro (MWh). Ob tej ceni jim je uspelo pridelati še desetmilijonski dobiček. Novejši podatki o poslovanju DEM v letu 2021 niso na voljo, sicer bi jih v članku tudi uporabili ter lažje primerjali z aktualnimi in lanskimi maloprodajnimi cenami.

Energija plus za gospodinjstva: za MWh do 99 evrov

Drugo mariborsko podjetje Energija plus je lani elektriko gospodinjstvom prodajalo po ceni 63,95 in 99 evrov za megavatno uro (različne tarife), kar bi v preračunu v GWh pomenilo prodajno ceno od 63.000 do 99.000 evrov. Preprost izračun pokaže, da se cena od proizvodnje do potrošnje dvigne od trikrat do skoraj petkrat?! V istem mestu, isti regiji, isti državi, v podjetjih z istim lastnikom – državo, katere »delničarji« smo vsi slovenski državljani.

V skupini GEN razlika med ceno proizvajalca in trgovca nekaj več kot dvakratna

Pobrskali smo tudi med podatki krške nuklearke (NEK), ki ima za lansko leto že objavljene podatke o poslovanju. Prihodki od prodaje so znašali 177 milijonov evrov, elektrike so proizvedli 5400 GWh. NEK dobička iz poslovanja ne ustvarja, poslujejo s pozitivno ničlo. Preračun pokaže, da so gigavatno uro elektrike lani prodajali za povprečno ceno 33.000 evrov. Električno energijo prodajajo izključno svojima lastnikoma, za slovensko polovico je to GEN Energija (njena lastnica je država Slovenja), za hrvaško pa Hrvatska elektroprivreda.

V poslovni skupini GEN se z maloprodajo elektrike ukvarja GEN-I, ki med slovenskimi elektrodistributerji velja za najcenejšega ponudnika. GEN-I je lani elektriko gospodinjstvom prodajal po ceni od 40 do 70 in 80 evrov za MWh (odvisno od tarife) oziroma za lažje razumevanje konteksta številk: 40.000, 70.000 in 80.000 evrov za GWh. Pri nižji tarifi je pribitek relativno skromen, pri višji in enotni pa je debeli dvokratnik nakupne cene.

Črtomir Goznik
Med prodajno ceno elektrike iz elektrarn in maloprodajno ceno za gospodinjstva pri distributerjih so razlike ogromne, tudi do petkratne.

Z domačimi viri pokrijemo 85 odstotkov potreb

Vse slovenske elektrarne (jedrska, termo, hidro, sončne in vetrne) so lani po podatkih energetske bilance (napovedi) in proizvajalcev proizvedle blizu 17.000 GWh električne energije. Največ je pridela nuklearka, lani 5400 GWh, Sloveniji ostane polovica te elektrike (2700 GWh), drugo polovico prodajo v Hrvaško.

Vse slovenske hidroelektrarne so lani proizvedle okoli 5200 GWh elektrike, enako termoelektrarne, sončne in vetrne so je pridelale okoli 400 GWh. Vsega skupaj je bilo v Sloveniji iz domačih virov na voljo blizu 13.800 GWh elektrike, kar predstavlja 85 odstotkov potreb po oskrbi. Poraba se je gibala okoli številke 16.200 GWh, za lastno uporabo in izgube na omrežju je šlo 2400 GWh, za končno potrošnjo v vseh sektorjih pa 13.800 GWh, od tega približno polovica za predelovalne industrijske dejavnosti in gradbeništvo ter četrtina za gospodinjstva.