ne glede na razvoj vremena

Za mnoge kmetijske pridelke je letos že prepozno, spregledati pa ne gre niti tega

J.P.
24. 8. 2022, 05.53
Deli članek:

Pred letošnjim letom je bila zadnja večja suša, ki je povzročila škodo v kmetijstvu, leta 2017.

Bobo
Trenutno suho obdobje pa se je začelo že lansko poletje; zelo mokremu maju je sledil izredno suh junij, v nadaljevanju pa so bili na ravni Slovenije vsi meseci bodisi suhi ali le zmerno namočeni.

Sušomer je ena od podstrani Agencije RS za okolje (Arso). Stanje suše, posodobljeno 18. avgusta, prikazuje klavrno stanje. Z izjemo glave in prednje okončine kokoši, ki sta obarvani v rumeno (rumena predstavlja zmerno sušo), sta si njen preostanek skoraj enakomerno razdelili oranžna in rdeča barva: prva predstavlja izrazito, druga pa izjemno sušo.

Ob tem se poraja vprašanje: kakšno je sploh normalno stanje? Normalno stanje – dali so ga v narekovaje in nato spet – "opredelimo s pomočjo večletnega, po smernicah meteorološke organizacije vsaj 30 let dolgega obdobja, v katerem so zajeta vsa medletna nihanja vremena v obstoječem podnebju", so nam povedali pri omenjeni agenciji. Za pripravo sušomera uporabljajo obdobje od leta 1991 do leta 2020 – "normalno stanje je torej tisto, ki je (tako glede namočenosti tal kot glede stanja vodotokov in podzemnih voda) blizu povprečju oziroma sredini (50. percentil) zadnjih 30 let".

Splet dolgoletnega trenda

Zdi se, da nas sušne razmere vztrajno pestijo zadnjih nekaj let. In da smo vstopili v "novo resničnost". Pri Arsu ob tem opozarjajo, da "pri medletnih spremembah ne gre toliko za enolični trend, temveč predvsem za medletna nihanja; nekatera so bolj suha, druga bolj namočena". In dodajo, da so bila zadnja leta – od 2018 do lani – v glavnem povprečno ali nadpovprečno namočena, "po veliki namočenosti izstopa tudi leta 2014". "Trenutno suho obdobje pa se je začelo že lansko poletje; zelo mokremu maju je sledil izredno suh junij, v nadaljevanju pa so bili na ravni Slovenije vsi meseci bodisi suhi ali le zmerno namočeni," povedo.

Torej "nova resničnost"? "O "novi resničnosti" ne moremo govoriti od nekega dogodka naprej, temveč gre za splet dolgoletnega trenda (višanje temperature, regionalno zmanjševanje višine padavin spomladi in poleti) in vremenske spremenljivosti. Tako imamo v zadnjih 30 letih pogostejše poletne suše, še vedno pa imamo vmes tudi namočena poletja."

Pred letošnjim letom je bila zadnja večja suša, ki je povzročila škodo v kmetijstvu, leta 2017, omenijo. "Takrat se je suša v večjem delu države začela "šele" maja (ob vzhodni meji marca) in zaključila v začetku oziroma sredini septembra z zelo obilnim deževjem."

"Letošnja suša je posebna po tem, da so bile padavine nižje od povprečja daljše obdobje kot v preteklih, pretežno kmetijskih sušah. V zahodni in osrednji Sloveniji je bila količina padavin precej manjša od povprečja vse letošnje mesece razen aprila, v vzhodni Sloveniji so razmere na srečo boljše – tam se je suša začela zaostrovati šele poleti. Zlasti ponekod v zahodni Sloveniji je nenavadno suho že od lanskega junija, padavinski primanjkljaj je, recimo, v Biljah pri Novi Gorici od avgusta lani do julija letos skoraj 700 milimetrov oziroma skoraj polovica dolgoletnega povprečje letne višine padavin. Nasprotno smo v Pomurju v istem obdobju izmerili glede na dolgoletno povprečje normalno višino padavin."

Za boljšo predstavo – takšno je bilo stanje na letni ravni v zadnjih nekaj letih: "Leto 2016 je bilo normalno do nadpovprečno namočeno, leto 2017 v zahodni polovici nadpovprečno namočeno, leto 2018 večinoma normalno namočeno, 2019 namočeno, 2020 proti zahodu in severu nadpovprečno, proti jugovzhodu podpovprečno namočeno in leto 2021 zlasti v južnem delu Slovenije suho, ponekod zelo suho."

Hitrejši odtok, večja erozija

Izpostaviti velja enega od vidikov suše, ki bi sicer morda ostal spregledan: presušena tla slabše vpijajo vodo, "saj dolgotrajnejša suhost povzroči zbitost tal in s tem manj zračnih žepov, ki se ob padavinah lahko zapolnijo z vodo. Polet tega nastale razpoke v tleh omogočijo hitrejše odtekanje vode iz površja tal".

Kako dolgo pa je potrebno, da se stanje popravi? "Dovolj je že kakšen mesec z normalno ali rahlo nadpovprečno količino padavin, da se tla dodobra namočijo. To pomeni, da tla zadržujejo dovolj vode tudi v večjih medzrnskih prostorih, kjer je kapilarni tlak manjši, da jo korenine rastlin zlahka počrpajo. Žal je letos za mnoge kmetijske pridelke že prepozno in škoda bo ne glede na prihodnji razvoj vremena znatna. Poudariti pa je treba, da škodo rastlinam letos ni povzročila samo presušenost tal, temveč tudi dolgotrajna vročina."

Kaj naj torej čaka v primeru obilnejših padavin, če upoštevamo trenutno stanje? "V primeru obilnejših padavin zaradi izsušenosti tal lahko pride do hitrejšega odtoka. Tako na rastlinah kot tudi v tleh se zadrži manj vode, prav tako je manjša zaščita tal in zato lahko pride do večje erozije na strmejših pobočjih, hkrati pa tudi do zastajanje vode na ravninskih predelih in počasnejše infiltracije v podzemno vodo," pojasnijo pri Arsu.

Sušnost tal se sicer meri "glede na kapilarni tlak, ki ga morajo korenine rastlin premagati, da lahko črpajo vodo. Ko se vsebnost vode v tleh niža, je voda dostopna v vedno manjših medzrnskih prostorih in kapilarni tlak se viša. Ko tlak preseže mejno vrednost, ki jo korenine še lahko obvladajo, govorimo o točki venenja - rastlina preneha črpati vodo in začne veneti".

Pomemben vir vode

Kaj pa snežna odeja, kakšen vpliv ima ta? "Snežna odeja v gorah v zimskem oziroma pomladanskem času je pomemben vir vode zlasti alpskih vodotokov in pomemben vir napajanja podzemnih vodonosnikov v Alpah in predgorju. S snegom se del zimskih padavin zadrži do pomladi oziroma celo poletja. Taljenje snega tako pomembno vpliva na pomladne pretoke in zviševanje količin podzemne vode, kar vpliva tudi na poletne vodostaje rek. Veliko vodotokov iz Alp in predgorja imajo pri nas del pretočnega režima vezanega na vpliv snega (na priemr Sava, Soča, Savinja v zgornjem toku). Pravi snežni pretočni režim pa imata pri nas zgolj Mura in Drava, na kateri pretoke vplivajo snežne in ledeniške razmere v avstrijskih Alpah. Pri nas pa nizke poletne pretoke naših rek večinoma blažijo iztoki podzemne vode iz naših vodonosnikov, ki so zadržali predvsem pomladne viške vode."

Različno dolgi zamiki

Kako je z uravnavanje vode?

"Uravnavanje gladine vode pomeni ali zadrževanje vode ali pa odvajanje vode. V preteklosti so se pri nas večinoma ukvarjali z izsuševanjem območij, ki so naravno zadrževala preveč vode. V današnjem času bo potrebno vedno bolj gledati v nasprotno smer - torej, kako zadržati vodne viške (npr. umetno v zadrževalnikih ali naravno z ohranjanjem mokrišč) in jih ustrezno uporabiti v času pomanjkanja. Konkretne primere, npr. Škocjanski zatok, bo potrebno preučiti reševati celostno tudi v luči podnebnih sprememb."

Pozabiti ne gre niti na podzemne vode in kako suša vpliva na njih. Te so, tako pri Arsu, "relativno stabilen vodni vir. Stanje na vseh vodonosnikih v Sloveniji je trenutno zelo nizko, kljub zelo nizkim vodostajem, pa še vedno imajo vodo (niso prazni). Voda v vodonosnikih je predvsem globlje, zato v času suš že naravno presušijo posamezni izviri, tako na krasu kot na aluviju. Voda v sušnem času se v podzemlju poenostavljeno rečeno pretaka počasneje oziroma "stoji". Podzemna voda pa je močno povezana s površinsko in v teh mesecih sušnega obdobja v naše reke večinoma teče tako imenovani bazni tok – to je iztok v vodonosnikih "zadržane" podzemne voda, ki tako napaja izvire in reke".

Ob tem dodajajo, da je vpliv padavin oziroma suše na vodonosnike različen, "tako od vrste vodonosnika kot od same lokacije. Na osrednjih delih aluvialnih vodonosnikov (kot sta na primer Ljubljansko polje, Dravsko polje ...) imamo vpliv suše praviloma z najmanj mesečnim ali še daljšim zamikom, na lokacijah pri obrobju, v bližini rek in na močneje prepustnih vodonosnikih so zamiki krajši – teden dni. Kraški vodonosniki reagirajo hitreje, na padavine praviloma v nekaj dneh, na pomanjkanje v nekaj tednih. Na krasu se lahko stanje izboljša že po nekaj dnevnem obilnejšem deževju, na osrednjih delih aluvija pa lahko na zvišanje (normaliziranje) nivojev čakamo tudi nekaj mesecev".

--------------------------------

Na Arsu so v okviru projekta Ocena podnebnih sprememb do konca 21. stoletja pripravili ocene sprememba povprečja do konca stoletja za tri scenarije: optimističnega, srednjega in pesimističnega. "Srednji in pesimistični scenarij kažeta, da se bo v povprečju vodna bilanca površja tal (razlika med padavinami in potencialno količino izhlapevanja iz tal in rastlin) v poletnem času v povprečju nagnila v negativno smer, v povprečju bo vsako leto od nekaj do nekaj deset dni z negativno vodno bilanco več. To pomeni, da bodo suše, kot je bila suša leta 2017 (in tudi letošnja suša) bolj verjetne."