DRAGINJA

Peleti, ki se jih praktično ne da dobiti, najdražji v desetletju

Mihael Korsika
15. 7. 2022, 08.00
Deli članek:

Lesnih peletov za ogrevanje, ki so bili v zadnjih letih zaradi nizke cene ugodna alternativa plinu in nafti, se v Sloveniji praktično ne da več dobiti. Nekateri ponudniki napovedujejo nove dostave šele decembra, cene za tono pa so se v primerjavi z lanskim letom več kot podvojile.

Dreamstime
Fotografija je simbolična.

Številni Slovenci in drugi Evropejci se zaradi naraščujočih cen energentov za ogrevanje, ki so predvsem posledica vojne v Ukrajini, z veliko zaskrbljenostjo ozirajo proti zimi, saj se cene dvigajo v nebo. V pričakovanju hude energetske krize je povpraševanje za pelete pri nekaterih slovenskih prodajalcih dvakrat tolikšno, kot je bilo v istem času lani.

Za dodatno zaostritev na trgu peletov sta poskrbeli Bosna in Hercegovina (BiH) ter Srbija, ki sta zaradi navala kupcev iz tujine, kar je povzročilo dodatno povišanje cen, za 60 oziroma 90 dni prepovedali izvoz lesnih proizvodov. Leta 2020 smo v Slovenijo uvozili 257 tisoč ton peletov, od tega dobrih sedem odstotkov iz BiH, je razvidno iz podatkov, ki jih je na svoji spletni strani objavil Gozdarski inštitut Slovenije.

Lani 1350, letos 2470 evrov

Za tono peletov, pakiranih v 15-kilogramske vreče, je bilo treba ob koncu letošnje kurilne sezone po navedbah gozdarskega inštitita v povprečju odšteti 344 evrov z vključenim davkom na dodano vrednost. To »je 25 odstotkov več kot ob začetku kurilne sezone. V primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu pa je cena višja za 28 odstotkov,« ugotavljajo v Gozdarskem inštitutu Slovenije. Take so bile cene pred približno dvema mesecema.

Kako je danes? Peletov praktično ni več mogoče dobiti nikjer v Sloveniji, cene za tono pa presegajo 500 evrov. To pomeni, da se je cena peletov v enem letu praktično podvojila.

Za primerjavo, gospodinjstvo, ki na kurilno sezono porabi pet pelet, je za ogrevanje lani v povprečju porabilo 1350 evrov. Po današnjih cenah bi za takšno količino morali odšteti 2470 evrov.

Trenutno največja težava sicer ni cena, temveč dejstvo, da je pelete v Sloveniji praktično nemogoče dobiti. »Peleti so trenutno vsi razprodani, ostalo, kar je dobavljivo, je od 550 evrov na tono … Kar smo se mi zanimali, nam nihče ne more vnaprej zagotoviti cene, za čakati je do septembra, če se zdaj naroči … Noro je to letos. Cene so poskočile v nebo. Lani decembra je bila cena še 220 evrov za tono, zdaj pa 500 in več. Pa še za dobiti jih ni,« so le nekatere ugotovitve spletnih uporabnikov.

Nekateri ponudniki napovedujejo nove dostave šele decembra, a tudi v primeru, da boste že danes poravnali predračun za nakup peletov po aktualnih cenah, vam to ne zagotavlja, da ponudnik ob dostavi pelet čez nekaj mesecev ne bo zahteval doplačila glede na cene, ki bodo veljale takrat.

Čakanje na vladne ukrepe

Vlada Roberta Goloba je napovedala, da se bo ukrepov proti draginji lotila postopoma. Junija so prišli na vrsto ukrepi proti podražitvam pogonskih goriv. Vlada je nato včeraj pripravila in javnosti predstavila ukrepe za boj proti naraščajočim cenam elektrika, v prihodnjih tednih pa naj bi na vrsto prišlo še ogrevanje.

Cene energentov za ogrevanja so začele naraščati že konec lanskega leta. Kljub opozorilom nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s socialno najbolj ranljivimi skupinami, je prejšnja vlada Janeza Janše odlašala s pripravo ukrepov.

Čeprav so podražitve ogrevanja že minulo zimo bolj ali manj čutila vsa gospodinjstva, je na koncu Janševa vlada na pomoč priskočila le polovici prebivalcev, ki so tako imenovane energetske bone dobili aprila, ko se je kurilna sezona že počasi zaključevala. Energetske bone v višini 150 evrov so prejele najranljivejše skupine prebivalcev.
Šele po tem, ko je SDS izgubila volitve in se preselila v opozicijske klopi, pa je na dan ustanovne seje novega sklica državnega zbora v parlamentarno proceduro vložila predlog za za znižanje stopnje DDV za dobave zemeljskega plina, električne energije in daljinskega ogrevanja.
Slovenska nacionalna stranka je sicer že lani novembra predlagala znižanje DDV na les za ogrevanje z 22 odstotkov na 9,5 odstotka, a takratna Janševa koalicija pobude ni podprla.

Nekatere države so sicer kot prvi ukrep proti podražitvam ogrevanja sprejele prav znižanje davka na dodano vrednost (DDV). Hrvaška je tako v boju proti draginji s 1. aprilom letos za obdobje enega leta med drugim znižala DDV na plin s 25 na pet odstotkov, po preteku enega leta pa bo znašal 13 odstotkov. S 25 na 13 odstotkov pa je trajno znižala tudi DDV na pelete, brikete in drva za ogrevanje. Ob tem je Hrvaška začela upokojencem izplačevati energetski dodatek v višini od 53 do 185 evrov.