strankarski kadri, ki so zvesti nekdanji vladi

Kdo so ljudje, ki imenujejo direktorje domačih zdravstvenih ustanov?

Primož Cirman, Tomaž Modic / Necenzurirano.si
15. 6. 2022, 17.17
Deli članek:

Strankarska izkaznica je bila glavno merilo pri kadrovanju nekdanje vlade v svete javnih zdravstvenih zavodov. Koga vse je nastavila na položaje?

Nataša Juhnov
Med 15 analiziranimi zdravstvenimi zavodi ni bilo enega, v katerem Janševa vlada ne bi zamenjala članov sveta zavoda.
Svet brez strokovnjakov
V svetih zavodov praviloma ni večjih strokovnjakov za področje zdravstva ali ekonomije, zato je nadzor teh ustanov posledično slabši. To gre pripisati tudi dejstvu, da sodelovanje v svetih zavodov ne prinaša velikih finančnih koristi – v nasprotju z denimo članstvom v nadzornih svetih podjetij.

Nekdanja vlada Janeza Janše po političnem ključu ni kadrovala le v državnih podjetjih, ampak tudi v svetih bolnišnic in drugih javnih zdravstvenih zavodov, ki skupaj letno obrnejo več milijard evrov.

To je razvidno iz analize sestave svetov 15 javnih zdravstvenih zavodov, v okviru katere so na Necenzurirano.si preverili, kdo so ljudje, ki imenujejo direktorje domačih zdravstvenih ustanov in nadzorujejo njihovo poslovanje. Ugotovili so, da so v zadnjih dveh letih v svete bolnišnic v večini prišli člani strank nekdanje koalicije: SDS, NSi in Konkretno (prej SMC). Nekdanja vlada jih je imenovala tako, da je predčasno zamenjala njihove predhodnike. Vse to je počela na vrhuncu epidemije covida-19. Do zadnje množične zamenjave članov svetov je tako prišlo le nekaj tednov pred volitvami, februarja letos, v treh bolnišnicah (Jesenice, Ptuj, Brežice) in na onkološkem inštitutu.

Zakaj bolnišnice nadzorujejo le lokalci?

To pa ni edina sistemska težava. Čeprav nekatere zdravstvene ustanove letno obrnejo več sto milijonov evrov, v svetih zavodov praviloma namreč ni večjih strokovnjakov za področji zdravstva in ekonomije, zato je nadzor teh ustanov posledično slabši. To gre pripisati tudi dejstvu, da sodelovanje v svetih zavodov ne prinaša velikih finančnih koristi – v nasprotju z denimo članstvom v nadzornih svetih podjetij. Verjetno tudi zato v svetih zavodov praktično ni političnih prvokategornikov, ampak so le ljudje iz lokalne politike. Prav izrazito močna lokalna prepletenost med člani svetov zavodov, vodstvi in vodilnimi zdravniki še otežuje nadzor bolnišnic in drugih zdravstvenih ustanov.

Prvi večji kadrovski rez je Janševa vlada naredila v začetku aprila 2020, na vrhuncu prvega vala epidemije, ko je prepovedala gibanje med občinami. Na dopisni seji je zamenjala svoje predstavnike v svetu Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Ti so takoj zatem za novega direktorja imenovali Milana Kreka. Zamenjal je Ivana Eržena, ki je javno podvomil o nekaterih ukrepih vlade v boju proti virusu. Nato je sledila ptujska bolnišnica. Slaba dva tedna po tem, ko so vodstvo in zaposleni nasprotovali selitvi okuženih oskrbovancev ljutomerskega doma starejših v bolnišnico, je prišlo do zamenjave sveta. Vanj je vlada maja 2020 imenovala predsednico lokalnega odbora SDS Majšperk Ksenijo Frangež Gajšek, predsednika mestnega odbora Desus Ptuj Žarka Markoviča, občinskega svetnika takratne SMC Branka Kumra in kandidata stranke NSi za poslanca Petra Pribožiča.

STA
Člani sveta zavoda celjske bolnišnice, ki so jih imenovale koalicijske stranke, so dobivali klice iz Janševega kabineta in – navodila, naj glasujejo za Aleksandra Svetelška. Pri tem naj bi bila najbolj aktivna državna sekretarka Jelka Godec, zdaj poslanka SDS.

Neposlušne člane so zamenjali

Med 15 analiziranimi zdravstvenimi zavodi ni bilo enega, v katerem Janševa vlada ne bi zamenjala članov sveta zavoda. Ponekod je to storila le za to, da bi direktorski položaj zasedel »pravi« kandidat. Takšen primer je denimo Splošna bolnišnica Celje (SBC), kjer je bila Margareta Guček Zakošek, izbranka ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška in vidna članica takratne stranke SMC, imenovana šele v tretjem poskusu februarja lani. Ob predstavnikih zaposlenih ji je namreč nasprotovala celo večina članov sveta, ki jih je tja imenovala Janševa vlada, zato so morali oditi. Danes celjsko bolnišnico vodi Aleksander Svetelšek, ki pred tem ni imel nobenih izkušenj v zdravstvu, zanj pa naj bi se pri Janši osebno zavzel Počivalšek, njegov rojak s Kozjanskega.

V istem času se je zamenjal tudi vrh onkološkega inštituta. Namesto Zlate Štiblar Kisić je prejšnji svet za direktorja izbral Roberta Cuglja, generalnega direktorja URI Soča, vendar tedanji minister za zdravje Tomaž Gantar k imenovanju ni dal soglasja. Zato so začasno izbrali Andrejo Uštar, ki je v začetku lanskega leta postala direktorica onkološkega inštituta s polnim mandatom. Tik pred tem je vlada zamenjala celoten svet zavoda. Cugelj je pozneje postal državni sekretar pri tedanjem ministru za zdravje Janezu Poklukarju.

Podobno je bilo v UKC Maribor, drugi največji zdravstveni ustanovi v državi, kjer so nove člane sveta dobili marca lani, tik preden se je iztekel mandat generalnemu direktorju Vojku Flisu. Za njegovega naslednika so imenovali kirurga Antona Crnjaca, nekdanjega strokovnega direktorja bolnišnice, ki so ga podpirali v SDS.

Nekateri člani zavodov dobili še nove službe

Zgodba se je ponovila na Ptuju. Tam so februarja letos vnovič zamenjali svet, za novega predsednika pa imenovali Danila Lončariča, vršilca dolžnosti direktorja urada za demografijo in makolskega občinskega svetnika SDS. Prejšnji mesec, tik pred zamenjavo vlade, so za novega direktorja ptujske bolnišnice izbrali Aleksandra Vodo, ptujskega mestnega svetnika iz vrst Liste Andreja Čuša, ki je bil skupaj s Počivalškom v gibanju Povežimo Slovenijo.

Še bolj očitno je bilo politično kadrovanje v vrhu Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Do aprila 2020 jo je vodil Janez Lavre, vrsto let predsednik odbora NSi za zdravje, ki se je moral posloviti zaradi neprimernih objav na družbenem omrežju Twitter. Toda stranki SDS in NSi sta ga v začetku lanskega leta vrnili na položaj direktorja. Le nekaj dni pred sejo, na kateri so odločali o tem, so zamenjali članico sveta iz vrst Desusa in namesto nje imenovali Štefana Šumaha iz vrst SDS.

STA
Janez Lavre je zaradi neprimernega obnašanja moral oditi z vrha Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. SDS in NSi sta ga vrnili na ta položaj.

Nekaterim članov svetov javnih zdravstvenih zavodov je strankarska izkaznica v zadnjem času pomagala do novega položaja. Tako je Ljudmila Čibej Boltar (NSi), članica sveta Splošne bolnišnice Nova Gorica, aprila letos postala vršilka dolžnosti direktorja državnega Doma upokojencev Gradišče. Pred tem je bila zaposlena na Škofijski karitas v Kopru.

Patricija Čular (SDS), ki velja za kader nekdanjega ministra za okolje Andreja Vizjaka, je poleg vodenja sveta Splošne bolnišnice Brežice postala tudi članica nadzornega sveta družbe Gen Energija. Februarja letos je postala direktorica občinske uprave v Brežicah, kjer je župan Ivan Molan (SDS). Jelena Jerin, podpredsednica regijskega odbora NSi Zasavje in leta 2018 kandidatka te stranke za poslanko, je postala vodja službe za marketing na Slovenskih železnicah (SŽ). Miha Kapelj, predsednik občinskega odbora SDS v Ajdovščini, je postal strokovni sodelavec na Darsu, njegov strankarski kolega Peter Minodraš pa se je iz upravne enote Ljubljana novembra lani preselil na ministrstvo za notranje zadeve, kjer je višji svetovalec.