Izbruh opičjih koz v Evropi

Fafangel opozarja, da je treba biti pozoren na simptome, kot sta izpuščaj na genitalnem območju in vročina

S.R., G.G.
24. 5. 2022, 10.24
Posodobljeno: 24. 5. 2022, 11.40
Deli članek:

O okužbah z virusom opičjih koz in predvsem s tem povezanim aktualnim dogajanjem so za javnost danes spregovorili slovenski strokovnjaki.

Bobo
Mario Fafangel

Po številnih drugih evropskih državah so včeraj prvi primer okužbe z virusom opičjih koz potrdili tudi v Sloveniji. Bilo je le vprašanje časa, saj so o posameznih primerih poročali tudi pri sosedih v Avstriji in na Hrvaškem. Sum na opičje koze, ki so ga pozneje potrdili, se je včeraj pojavil pri moškemu, ki se je v Slovenijo vrnil s Kanarskih otokov. Več podrobnosti o primeru in tudi opičjih kozah so na današnji novinarski konferenci pojasnili slovenski strokovnjaki.

Fafangel je pojasnil, da se okužba širi s tesnim stikom, kot je »direkten fizični kontakt,« torej dotik, tudi stik s predmeti, ki so »okuženi,« denimo kot »tipičen primer posteljnina.« Možen je tudi kapljični prenos pri podaljšanem stiku »face to face,« kot se je izrazil Fafangel, ki pa je poudaril, da opičje koze niso spolno prenosljiva bolezen, seveda pa gre pri spolnem odnosu za tesen stik. Poudaril je tudi, da je ključno pri širjenju število tesnih stikov, ne pa spol okužene osebe.

Predstojnik Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Mario Fafangel je potrdil, da so odkrili prvi primer v Sloveniji. Kot je pojasnil uvodoma, smo se žal spet srečali pred kamerami. Zdravstveno stanje okužene osebe je sicer dobro, po njegovih navedbah pa gre za uvožen primer, saj je oseba v času inkubacijske dobe potovala na Kanarskih otokih. Epidemiologe zdaj čaka občutljivo epidemiološko delo iskanja stikov in obveščanja. Fafangel je še pojasnil, da so zdaj vsi napori epidemiologov po Evropi in drugod usmerjeni v ustavitev verig prenosov. Sicer pa kužnost za razliko od covida v tem primeru nastopi, ko imaš simptome.

Fanfangel je še dejal, da se s pojavom skupkov oziroma posameznih žarišč srečuje več držav, a je hkrati poudaril, da v tem primeru ne gre za nov virus, stanje pa da je popolnoma drugačno od tistega pri epidemiji sars-cov-2, ko je bil virus na začetku povsem nepoznan. Po zadnjih podatkih je o primerih poročalo 16 držav, Fafangel pa je izpostavil predvsem dober sistem spremljanja, ki ga imamo v Sloveniji. 

Državljane je pozval, naj se v primeru klasičnih simptomov, kot sta izpuščaj na genitalnem območju in vročina, posvetujejo z osebnih zdravnikom. Poudaril je sicer, da je za prenos potreben tesen stik, zato je tudi večje tveganje za prenos pri osebah z večjim številom tesnih osebnih stikov. Tveganje po opredelitvi Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) in Evropskega centra za obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC) zaenkrat ostaja nizko. Osebam, ki jih bodo epidemiologi obvestili zaradi morebitnega tesnega stika, se sicer lahko v naslednjih 21 dnevih prosto gibljejo, a naj bodo pozorni na simptome in si merijo telesno temperaturo, je še dodal Fafangel. Po njegovih navedbah se lahko v bližnji prihodnosti nadejamo še novih uvoženih primerov, pri čemer pričakuje, da bodo verige širjenja v Sloveniji ustavili. »Pričakujemo morda kakšno generacijo primerov, a še vedno, da bomo verige ustavili.«

Kraste lahko pustijo grde brazgotine

Predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Tatjana Lejko Zupanc je na začetku poudarila, da bolezen ni nova in da ne predstavlja večjega tveganja za zdravje.

Bolezen se začne z vročino, bolečino v mišicah, povečanimi bezgavkami, približno čez dva dni se pričnejo pojavljati izpuščaji, podobno kot pri noricah, pravi Lejko Zupančeva, a s to razliko, da so izpuščaji bistveno večji. Najprej so kot madeži, nato nastanejo mehurčki, ko počijo, lahko povzročijo ranico, nad katero se naredi krasta. Ko te odpadejo, oseba ni več kužna, je potek orisala Lejko Zupanc.

Bolezen v primeru zahodnoafriške različice, in ta je prisotna po svetu, poteka blago, terapija ni potrebna, razen v primerih, če se okužijo osebe s hudimi okvarami imunskega sistema, večjo pozornost pa je treba posvetiti tudi nosečnicam. Nadležne pa so lahko kožne spremembe, ki lahko pustijo grde brazgotine, zato je pomembno, da se okuženi izogibajo tesnih stikov z drugimi.

»Če se okuženi, tisti, ki imajo simptome, zavedajo in izvajajo potrebne ukrepe, se bolezen ne bo širila in bo ostalo pri nekaj primerih,« je optimistčna Tatjana Lejko Zupanc. To pomeni, da okužena oseba ostane tri tedne doma. V tem času se naj izogiba tudi stikov s hišnimi ljubljenčki, saj se lahko tudi ti okužijo in predstavljamo morebiten rezervoar za nadaljnje širjenje.

Kot je sicer pojasnila vodja Sektorja za preprečevanje bolezni in poškodb na Ministrstvu za zdravje Mojca Gobec, zadevo pazljivo spremljajo že od pojava prvih primerov v tujini. O tej temi bodo danes spregovorili tudi na zasedanju generalne skupščine SZO, ki se je udeležuje tudi minister Janez Poklukar. Gobčeva je pojasnila še, da so že prejeli predlog stroke, da se bolezen opičjih koz uvrsti na seznam poklicnih bolezni po Zakonu o nalezljivih boleznih. Strokovne službe so gradivo že pripravile in pričakujejo, da bo ta sklep vlade sprejet.