Statistika, ki jo bo moral zagovarjati minister Janez Poklukar

Prezrto ali prikrito dejstvo: nekatere bolnišnice bolj nevarne od drugih

Polona Krušec
25. 3. 2022, 18.30
Deli članek:

V nekaterih bolnišnicah in njihovih enotah za intenzivno zdravljenje je kar 30-odstotna možnost, da dobite bolnišnično okužbo.

Dreamstime
Bolnišnične okužbe se običajno pojavijo zaradi zdravstvenega osebja, ki premalo upošteva higienske ukrepe.

Ob pogledu na publikacijo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) z naslovom Dosežki v javnem zdravju v Sloveniji (Ljubljana, 2021), v kateri obravnavajo javnozdravstveno dejavnost in pomembnejše dosežke zdravja v Sloveniji, je na strani 111 pomembna statistika, ki govori o problematiki, s katero se ne ukvarjamo dovolj in je proč od oči javnosti.

Govori o deležu bolnišničnih okužb (BO) v bolnišnicah, s katerimi se lahko pacient okuži med postopki diagnostike, zdravljenja, zdravstvene nege in rehabilitacije v bolnišnicah. BO veljajo za eno večjih javnozdravstvenih težav po svetu, tudi pri nas.

Vsako leto zaradi bolnišnične okužbe po svetu zboli na milijone ljudi. V večini držav je od pet do deset odstotkov bolnikov takih, ki med hospitalizacijo dobijo bolnišnično okužbo. Pojavijo se lahko hude pljučnice, okužbe sečil, obtočil in drugih delov telesa. Pomembno dejstvo je, da številne bolnišnično pridobljene bakterijske okužbe težko zdravimo z antibiotiki zaradi odpornosti bakterij.

Z osebja na pacienta

Kot je razvidno iz strokovne literature, se bolnišnične okužbe običajno pojavijo zaradi zdravstvenega osebja, ki premalo upošteva higienske ukrepe. Zdravstveni delavci imajo namreč zaporeden stik z več bolniki in tako prenašajo povzročitelje bolezni. Bolnišnice imajo sicer predpisane sanitarne protokole glede oblek, sterilizacije opreme, umivanja in drugih higienskih ukrepov. Ob tem daje misliti, da nekatere slovenske bolnišnice po naših podatkih ukinjajo lastne čistilne službe in najemajo zunanje, kar sproža skrb, da se ne bi razmere z BO še poslabšale, saj je lahko kakovost njihovih storitev in približevanju kriterijev slabša. Eden najučinkovitejših ukrepov proti širjenju bolnišničnih okužb je sicer umivanje in razkuževanje rok pred stikom z vsakim bolnikom in po njem.

Kazalnik MRSA

Iz omenjene nacionalne raziskave bolnišničnih okužb, v kateri so predstavljeni rezultati tretje, vendar ne vsakoletne slovenske raziskave, ki je potekala v okviru evropske presečne raziskave okužb in je vključevala vse bolnike na izbrani dan novembra leta 2017, zdravljenih v slovenskih bolnišnicah za akutno oskrbo, je razvidno, da je bolnišnično okužbo imelo 4,4 odstotka od 5743 bolnikov in dodatno 2,2 odstotka, torej je skupaj BO doživelo 6,6 odstotka bolnikov.

Največ je bilo pljučnic, nato okužb kirurške rane in okužb sečil. Predvsem štrli podatek, da je bil delež bolnikov z vsaj eno bolnišnično okužbo najvišji v enotah za intenzivno zdravljenje, in sicer kar 30,6-odstoten. Pojavnost bolnišničnih okužb sicer redno spremljajo v okviru dogovorjenih kazalnikov kakovosti v bolnišnicah. »Gre za kazalnik MRSA (proti meticilinu odporni Staphylococcus aureus), ki opredeli delež bolnikov z MRSA v posamezni bolnišnici glede na skupno število bolnikov, pri katerih je bila ugotovljena kolonizacija ali okužba z MRSA v tekočem letu,« je pojasnilo ministrstvo za zdravje.

Minister, povejte to

Sašo Švigelj
Dejan Židan si prizadeva razjasniti, kaj natanko se dogaja, da je odstotek bolnišničnih okužb v nekaterih bolnišnicah tako visok.

Statistika iz raziskave je poslanca SD Dejana Židana zaskrbela. Javil se je na družbenih omrežjih in javnost seznanil z visokim deležem. Ob tem je sporočil, da je ministru za zdravje Janezu Poklukarja zastavil nekaj vprašanj, ki bodo pomagala podrobneje razdelati stanje z BO v slovenskih bolnišnicah. Nekaj odgovorov je od njega že prejel in jih delil tudi za naš časnik. Med drugim je prenesel ministrov podatek, da je za leto 2020 opaziti, da imajo nekatere bolnišnice še vedno visok delež bolnikov z bolnišnično pridobljeno MRSA. »Več kot 30-odstoten delež okužb z MRSA na skupno število bolnikov so imeli v Splošni bolnišnici Brežice, Bolnišnici Topolšica, Psihiatrični bolnišnici Ormož, Splošni bolnišnici (SB) dr. Franca Derganca Nova Gorica in Splošni bolnišnici Ptuj. Po mnenju ministra za zdravje zlasti vzbuja skrb stanje v SB Franca Derganca Nova Gorica in ptujski bolnišnici, kjer je bil delež bolnikov z bolnišnično pridobljeno MRSA več kot 50-odstoten,« je Židan povzel odgovor, ki so mu ga poslali s Poklukarjevega resorja.

Se jim je bolje ogniti?

Poslanec SD je ob tem opozoril, da je treba ugotoviti, ali se pojavnost bolnišničnih okužb po posameznih bolnišnicah spremlja po enotnih kriterijih in ali način spremljanja tega kazalnika kakovosti nadzirajo v posameznih bolnišnicah, saj je bistveno, če so podatki verodostojni ali pa so sami sebi namen. Nekoliko ga je zbegalo tudi, da ima dvanajst bolnišnic delež bolnikov z MRSA nič, kar je po njegovem mnenju zelo malo verjetno, ob čemer se sprašuje, ali ne gre bolj za to, da v teh bolnišnicah ne spremljajo kazalnikov kakovosti ali pa ne poročajo o ugotovitvah. Da bi torej razumeli celotno sliko, manjka še nekaj pojasnil.

Poklukarja je Židan prosil, naj še posebno podrobno komentira stanje v prej omenjenih petih bolnišnicah, ki naj bi imele več kot 30-odstoten delež okužb z MRSA glede na skupno število bolnikov, pri katerih je bila ugotovljena kolonizacija ali okužba z MRSA v tekočem letu, in celo 50-odstotni delež okužb z MRSA v šempetrski in ptujski bolnišnici glede na skupno število bolnikov. Poslanec Poklukarja sprašuje tudi, ali so ob takšnih rezultatih ustrezno ukrepali in ali je na mestu celo, da se tem bolnišnicam ljudje izogibajo.