Strokovna skupina za covid-19 in predstavniki zdravstva so skupaj z zdravstvenim ministrom Janezom Poklukarjem razpravljali o prilagajanju ukrepov za zajezitev epidemije covida-19.
Po napovedih vodje skupine Mateje Logar lahko pričakujemo sproščanje ukrepov. Včeraj je Televizija Slovenija poročala o tem, da naj do bistvenih sprememb na področjih zdravstva, šolstva in socialnega varstva ne bi prihajalo, medtem ko bi v trgovinski dejavnosti lahko v kratkem pričakovali ukinitev pogoja PCT.
Logarjeva je v petek za STA sicer napovedala, da bo sproščanje ukrepov odvisno od razmer v zdravstvu, pa tudi od precepljenosti populacije. "Nikakor pa ne bomo sproščali po zgledu Skandinavcev in Velike Britanije," je napovedala. Na Danskem in v Veliki Britaniji so večino epidemioloških ukrepov namreč opustili v kratkem časovnem obdobju. V Sloveniji torej lahko pričakujemo postopno sproščanje ukrepov.
Poklukar: Nismo še premagali virusa
Minister Poklukar je bil na današnji novinarski konferenci optimističen, a previden. Po njegovih besedah projekcije kažejo, da bo število covidnih bolnikov upadalo, zdravstvo pa bi se lahko k polnemu izvajanju dejavnosti lahko vrnilo po tem, ko bo število covidnih bolnikov padlo pod 300, kar naj bi se zgodilo po 10. marcu. Trenutno je s covidom hospitaliziranih 1000 ljudi.
"Podatki kažejo, da kljub visokemu številu okužbe prehajamo v endemijo," je povedal Poklukar, ob tem pa dodal, da še ne moremo trditi, da smo virus premagali.
Današnje pogovore s strokovno skupino je Poklukar ocenil kot izredno konstruktivne.
"Vsa priporočila bom prenesel do vlade in verjamem, da lahko v naslednjih dneh s spreminjam odlokov relativno hitro številna udejanjimo," je dodal minister in ob tem poudaril, da v središču ostajata zaščita najranljivejših in zdravstvenega sistema, predvsem v luči zasedenosti bolniški postelj s covidnimi bolniki.
Ukinja se pogoj PCT za določene dejavnosti
Na današnji novinarski konferenci, ki je sledila posvetu na Brdu pri Kranju, je zdravstveni minister Poklukar najprej poudaril, da so s strokovno skupino iskali pot nazaj v realnost, kot smo jo poznali pred marcem 2020.
Vodja strokovne skupine Mateja Logar pa je pojasnila, da so se na posvetu odločili za postopno sproščanje ukrepov, saj v Sloveniji glede na nižjo precepljenost kot v drugih evropskih državah popolna ukinitev ukrepov ni primerna.
Zato so pretehtali, v katerih dejavnostih je tveganje za prenos okužbe najmanjše. To so dejavnosti, pri katerih je stik med ljudmi krajši. "Krajši kot je čas stika, manjša je verjetnost za okužbo," je spomnila Logar.
Glede na pretehtano so odločili, da se pogoj PCT ukine v trgovinski dejavnosti, na poštah, v bankah, upravnih enotah, bencinskih servisih in drugod, kjer so stiki krajši. Uporaba mask in spoštovanje razdalje bosta ob razkuževanju rok in drugih ukrepih še naprej obvezna.
Predlogi se bodo še usklajevali na področjih kongresne in sejemske dejavnosti ter v gostinstvu.
Na področju zdravstva, šolstva in socialne varnosti spremembe ukrepov še ne bodo sledile, saj so te dejavnosti bolj tvegane kot dejavnosti splošne populacije.
Kar zadeva gostinski sektor, je Logar dodala, da so predlagali, da se v zunanjem delu lokalov odpravi pogoj PCT, ker je tveganje za prenos okužbe v zunanjem okolju manjše.
Vprašanje, kaj nas čaka
Kot je pojasnila članica strokovne skupine Bojana Beović, je delež tistih, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje zaradi covidne pljučnice, zlasti na enotah za intenzivno nego, bistveno nižji kot v prejšnjih valovih. Trenutni podatki po njenih besedah kažejo, da imamo v Sloveniji kar precejšnjo zaščito zaradi prebolelosti v prejšnjih valovih, kar pa je terjalo velik, »bom rekla prevelik davek.«
Poudarila je, da je zdaj pomembno predvsem to, da ohranimo nekatere higienske navade, ki nas bodo v prihodnje varovale pred novo okužbo. Gre zlasti za že znane higienske ukrepe ter tudi to, da v šolo ali službo ne odhajamo bolni.
Veliko vprašanje ostaja, kaj nas čaka, je dejala Beović. Pojasnila je, da se lahko virus spreminja bodisi v smeri večje ali manjše virulentnosti bodisi večje ali manjše kužnosti, pri čemer zaenkrat ne pričakujejo različice z večjo kužnostjo. Vprašljiva je predvsem virulentnost, torej to, ali lahko različica povzroča težji potek bolezni.
Konec s karantenami
Prvi epidemiolog v državi Mario Fafangel je nato naznanil naslednjo pomembno novost. Kar zadeva epidemijo, namreč prehajamo v fazo blaženja, kjer se neko širjenje virusa v populaciji tolerira, fokus pa ni več v preprečevanju širjenja, temveč preprečevanju hudega poteka bolezni in zaščito ranljivih skupin. Karantena v tem času ni več primerna, zato ta pristop ni več smiseln, je poudaril Fafangel.
Vladi tako predlagajo, da se iskanje stikov, kot ga poznamo, ustavi, odgovornost za obveščanje o visoko tveganih stikih pa se tako prenese na posameznika, da torej stike obvesti sam. Predlagali so tudi, da se karantene ukinejo. Je pa Fafangel državljanom položil na dušo, da "če si bolan, ostani doma, če veš da si bil v stiku, ravnaj v skladu z vsemi higienskimi ukrepi." Ob tem so dodali pomembno priporočilo, ki velja za gospodinjstva, kjer je tudi največ okužb. V kolikor se ve, da je v skupnem gospodinjstvu oseba, ki je bila v visoko tveganem stiku, predlagajo samotestiranje naslednjih sedem dni. Kot je zaključil Fafangel, covid-19 od 18. februarja "potencialno ne bo več karantenska bolezen."
