Covid

Delež umrlih v domovih za starejše je v tem valu praktično nezaznaven

M.M.
7. 1. 2022, 13.25
Posodobljeno: 7. 1. 2022, 14.16
Deli članek:

Trenutno stanje glede bolezni covid-19 je predstavila namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni v NIJZ Nuška Čakš Jager.

Zajem zaslonske slike
''Še vedno veljajo ključni ukrepi za preprečitev okužbe. Eno so nefermakološki in drugo je cepljenje,'' je dejala namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni Nuška Čakš Jager.

Val okužb v svetu raste, saj je vseh okužb že preko 290 milijonov in preko 5 milijonov smrti. Najbolj se v tem trenutku še vedno odpirata Evropa in Afrika. Število primerov na 100 tisoč prebivalcev je v Evropi še vedno največje, kar 304 novih primerov, v Ameriki jih je 144. Prav tako Evropa vodi po številu smrti na 100 tisoč prebivalcev. 

Pred novinarje je stopila namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni v NIJZ Nuška Čakš Jager. ''Omikron izpodriva delta različico. Včeraj je bilo pri nas več kot štiri tisoč novopotrjenih primerov, kar je približno 37 odstotkov od vseh testov. Najverjetnejši viri okužbe so, po anketah NIJZ, lokalni ali neznani, zelo malo pa je uvoženih virov okužb,'' je dejala. 

V štirinajstdnevni incidenci na 100 tisoč prebivalcev med statističnimi regijami prednjačita Goriška in Obalno-kraška, sledita jima Osrednjeslovenska in Jugovzhodna Slovenija, vendar razlike niso tako zelo velike. 

''Delež umrlih v domovih za starejše je v tem valu zanimivo praktično nezaznaven,'' je dejala Čakš Jager. Pri oskrbovancih se vidi izrazit upad števila primerov in posledično tudi smrti. V prejšnjih valovih, kjer ni bilo še možnosti cepljenja, se je njihov odstotek večal, medtem ko zdaj beležimo minimalen delež glede na celotno prebivalstvo in še to z dobro klinično sliko. Prav tako je pri številu umrlih, ki se v tem valu v primerjavi s prejšnjimi bistveno manjša. 

V šolah je prišlo do premika. Med starostnimi skupinami ni več razlik, ki so bile prej. Nekoliko se povečuje delež pozitivnih pedagoških delavcev. V karanteno so napotene osebe, ki so bile v rizičnem stiku z okuženo osebo. Okužene osebe pa napotijo v izolacijo, kar ureja družinski zdravnik, prav tako tudi bolniško odsotnost.

Za odločitev epidemiologov glede skrajšanja karantene obstajali strokovni kriteriji. Kot je že v sredo pojasnil minister za zdravje Janez Poklukar, epidemiologi namreč ugotavljajo, da se okužbe v 94,6 odstotka primerih izkažejo znotraj sedmih dni, zato bi se karantena lahko zaključila brez dodatnega testa.