Napovedali ustavno presojo

Plačni privilegij za zdravnike in zobozdravnike »posebej zavržen v luči dejstva ...«

S.R.
27. 12. 2021, 20.57
Posodobljeno: 27. 12. 2021, 21.10
Deli članek:

Danes sprejet zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic covida-19, tako imenovan PKP10, je že dočakal prve kritike sindikatov.

Profimedia
/

Nezadovoljni tudi v Fidesu
V sindikatu Fides so po današnjem sprejetju novega, že desetega protikoronskega zakona izrazili razočaranje nad dejstvom, da pri njegovem sprejemanju odločevalci niso upoštevali njihove zahteve po izločitvi zdravstva iz enotnega plačnega sistema, pa tudi da država še vedno ni pristopila k iskanju sistemskih rešitev za javni zdravstveni sistem, poroča STA. Kot so sporočili iz sindikata, novega protikoronskega zakona, ki naj bi veljal zgolj eno leto, niti ni mogoče neposredno uporabljati.

Od ministrstva za zdravje zato pričakujejo, da bo še letos predlagalo ustrezne rešitve v poklicni kolektivni pogodbi za zdravnike, s katerimi bodo vsaj začasno sanirali nastala nevzdržna plačna razmerja med zdravstvenimi poklici, še posebej v razmerju do mladih zdravnikov.

Na sprejetje zakona so se z izjavo za javnost odzvali v Konfederaciji sindikatov Slovenije Pergam, v kateri so poudarili, da so nad nadaljevanjem prakse sprejemanja zakonodaje »brez kakršnega koli sodelovanja javnosti, brez socialnega dialoga v okviru Ekonomsko socialnega sveta in v okviru pogajalske komisije za javni sektor ter na način, ko se z enim zakonom posega v številne predpise in se tako povsem nepregledno spreminja pravni red,« zgroženi. Dodali so, da so še posebej zgroženi nad takim načinom sprejemanje zakonodaje in zlorabo nujnih postopkov v »situaciji, ko v Sloveniji NI razglašena epidemija in nad novimi 'podtaknjenci' v interventnem zakonu.«

Kot posebej problematične so izpostavili določbe, ki posegajo v sistem plač v javnem sektorju. Govora je seveda o zvišanju zgornje meje uvrščanja zdravnikov in zobozdravnikov za šest plačnih razredov, okoli česar je največ prahu dvignila tudi opozicija. V Pergamu menijo, da je poseg v sistem plač neutemljen in povsem selektiven, in sicer zgolj za eno poklicno skupino. Po njihovem mnjenju je namreč nerazumljivo in neutemeljeno, da se odpravlja »omejitev najvišjega plačnega razreda (plačni strop) zgolj za zdravnike in zobozdravnike, ne pa tudi za druge javne uslužbence na najzahtevnejših delovnih mestih (npr. visokošolski učitelji, raziskovalci, prvaki v gledališčih in orkestrih), ki bi sicer tudi lahko presegli omejitev 57. plačnega razreda.« Dodali so še, da je bilo to za nameček sprejeto ob kršitvi postopka, ki ga predvideva Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, in ob odstotnosti socialnega dialoga s sindikati javnega sektorja. S tem je po njihovem mnenju kršen tudi stavkovni sporazum med vladi in sindikati javnega sektorja iz leta 2018.

V Pergamu so napovedali vložitev zahteve za ustavno presojo zadevnega člena, saj so prepričani, da je »zaradi sporne določbe del zaposlenih v javnem sektorju povsem brez razloga in utemeljitve manj ugodno obravnavan in postavljen v slabši položaj glede na zdravnike in zobozdravnike.«

Plačni privilegij za zdravnike in zobozdravnike so označili za »posebej zavržen v luči dejstva, da je vlada sindikatom javnega sektorja na dan božičnih praznovanj pisno sporočila, da se ni pripravljena pogajati o usklajevanju vrednosti plačnih razredov v javnem sektorju, s katerim bi naslovili plače zaposlenih v spodnjem delu plačne lestvice, katerih osnovne plače so pod ravnijo minimalne plače, in dogovorili redno usklajevanje vrednosti plačnih razredov z inflacijo in drugimi makroekonomskimi gibanji.Če bi vlada prisluhnila večkratnim opozorilom sindikatov o nujnosti sprotnega usklajevanja vrednosti plačnih razredov, ne bi z leti vse več plač javnih uslužbencev potonilo na raven minimalne plače, pa tudi do pritiskov po (selektivnih) dvigih plač v različnih delih javnega sektorja ne bi prihajalo.«

Vlada po njihovem mnenju načrtno destabilizira plačni sistem, pri čemer posameznim poklicnim skupinam omogoča boljši pogajalski položaj. »Ker je to nesprejemljivo in ker to počne na način, ki ni skladen z Ustavo in zakonom, bo KSS Pergam spodbijala sporni člen PKP10 na Ustavnem sodišču in oblikovala zahteve za dvige izhodiščnih plačnih razredov tudi ostalih javnih uslužbencev, zlasti tudi tistih, ki so v enotnem plačnem sistemu umeščeni primerljivo z zdravniki in zobozdravniki,« so zaključili.