Interventni zakon

FOTO in VIDEO: Protestniki že zjutraj zasedli Trg republike, odšli tudi pred Ustavno sodišče in NIJZ

B.K./STA
27. 12. 2021, 11.56
Posodobljeno: 27. 12. 2021, 18.55
Deli članek:

Ob robu obravnave novega interventnega zakona so se pred poslopjem Državnega zbora zbrali protestniki.

Sašo Švigelj
Protesti ob robu obravnave novega interventnega zakona.

Še vedno se soočamo s posledicami in vplivom covida-19, zato je vlada pripravila nov nabor ukrepov, katerih namen je tako varovanje zdravja kot pomoč podjetjem in posameznikom, predvsem najbolj ogroženim. Državni zbor (DZ) jih sprejema na današnji izredni seji, medtem pa se je pred parlamentom zbrala skupina protestnikov, ki novemu interventnemu zakonu nasprotujejo.

Na Trgu republike je zbranih več sto ljudi, protestniki pa opozarjajo na že sprejete ukrepe v času epidemije in poudarjajo, da bo novi protikoronski zakon, če ga bo DZ danes potrdil, omogočal nadaljnje omejevanje človekovih pravic. Shod ob navzočnosti policistov za zdaj poteka brez večjih izgredov. Protestniki so se sicer s Trga republike odpravili na pohod po centru Ljubljane. Najprej so se ustavili pred poslopjem Ustavnega sodišča, nato pa so pohod nadaljevali proti stavbi Nacionalnega inštituta za javno zdravje na Prešernovem trgu. Večji del protestnikov se je nato razšel, ostali pa so se vrnili na Trg republike.

Bobo
Protesti ob robu obravnave novega interventnega zakona.

Pred poslopjem parlamenta je bilo ves čas prisotno večje število policistov. Pri varovanju poslopja parlamenta so sodelovale posebne policijske enote in policijska konjenica, opaziti pa je bilo tudi policijsko vozilo za videonadzor dogajanja, ki ga je policija že večkrat uporabila na protestnih shodih.

Med protestniki je bil tudi predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović, ki je letošnjo jesen večkrat pozivala k udeležbi na sredinih protestih, kjer je prihajalo tudi do izgredov. Resni.ca je na Facebooku tudi tokrat pozivala k udeležbi na protestnem shodu.

Stevanović je za Top News povedal, da bi s protestom "pri poslancih radi ustvarili vtis, da veliko ljudi ne podpira interventnega zakona". Zakonu protestniki po njegovih besedah med drugim nasprotujejo, ker se bojijo, da ustvarja podlago za uvedbo obveznega cepljenja.

Po poročanju nekaterih medijev naj bi kasneje nekaj protestnikov nasprotovalo policijskemu pozivu naj se umaknejo z varovanega območja, zato je prišlo do prerivanja, policisti pa naj bi nekaj protestnikov zato tudi pridržali.

Pridržali deset oseb

S Policijske uprave Ljubljana so sporočili, da so policisti skladno z zakonom o nalogah in pooblastilih policije deset oseb, ki so huje kršile javni red in niso upoštevale ukazov, pridržali za čas trajanja shoda. Do sedaj so zaznali tudi eno kršitev zakona o javnih zbiranjih, kjer vodijo postopek o prekršku zoper organizatorja, 19 kršitev zakona o varstvu javnega reda in miru ter kršitev iz pristojnosti drugega prekrškovnega organa, ki mu bo podan predlog za uvedbo postopka o prekršku.

Zaznali so tudi primer kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi, kjer vodijo predkazenski postopek zoper znanega osumljenca. Po do sedaj znanih podatkih pa sta bila lažje poškodovana dva policista, so še sporočili.

Po podatkih policije se je na shodu, ki se je začel okoli 9. ure na Trgu republike, do poldneva zbralo okoli 500 oseb.

Sašo Švigelj
Protesti ob robu obravnave novega interventnega zakona.

Za zaplete pri cepljenju se uvaja odškodninska odgovornost

Predlog zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic covida-19 je poslancem predstavil finančni minister Andrej Šircelj. Med novostmi je izpostavil odškodninsko odgovornost za primere zapletov pri cepljenju proti covidu-19.

Čeprav je cepljenje najbolj varen in učinkovit preventivni ukrep v boju proti covidu-19, pa lahko v redkih primerih pride do resnih nezaželenih učinkov, zato se uvaja odškodninska odgovornost, je pojasnil. Uvaja se tudi povračilo škode tistim, ki jim je škodo na zdravju povzročila uporaba zdravila proti covidu-19.

Koriščenje starega dopusta se podaljšuje

Ker si številni v času epidemije niso mogli privoščiti dopusta, bo mogoče neizkoriščeni letni dopust za leto 2020 koristiti še do 1. aprila 2022, tistega za leto 2021 pa do konca prihodnjega leta.

Novi dodatki

Šircelj je izpostavil še druge ukrepe, namenjene pomoči podjetjem in posameznikom. Med drugim se uvaja mesečni dodatek za pripadnike sil za zaščito in reševanje ter za dijake in študente, ki pomagajo pri oskrbi bolnikov v zdravstvenih ali socialno-varstvenih ustanovah.

Enkratni solidarnostni dodatek v treh različnih višinah bodo prejeli upokojenci s pokojninami do 714 evrov, kmetje brez pokojnin v starosti nad 65 let, invalidi in vojni veterani. Država bo 500 evrov za vsakega novorojenega otroka izplačevala še do sredine leta 2022.

Veljavnost bonov do konca junija

Turistični boni, ki so jih junija lani prejeli vsi prebivalci Slovenije, bodo po novem veljali do konca junija 2022. Do tega datuma je vlada pred kratkim že podaljšala tudi letošnje bone 21.

Sašo Švigelj
Protesti ob robu obravnave novega interventnega zakona.

Višje plače zdravnikom

Na področju varovanja zdravja se med drugim podaljšujejo možnost prerazporejanja zdravstvenega kadra, financiranje telemedicinske obravnave ter možnost koriščenja treh dni odsotnosti zaradi bolezni brez potrdila osebnega zdravnika, na področju gospodarstva pa je Šircelj izpostavil nov ukrep kreditiranja podjetij preko Slovenskega podjetniškega sklada.

Odbor DZ za finance je prejšnji teden na predlog koalicijskih poslanskih skupin v zakonsko besedilo vnesel še nekatere ukrepe, med katerimi se zdi poslancem večjega dela opozicije najbolj sporna začasna uvrstitev zdravnikov in zobozdravnikov v višje plačne razrede.

"Zdravniške plače so nevralgična točka tega zakona," je dejala Janja Sluga (NeP) in opozorila, da na strani vladajočih spet ni poguma, da bi namesto selektivnega dviga plač odprli socialni dialog ter se z zdravniki, zobozdravniki, medicinskimi sestrami, negovalci in vsemi ostalimi pogajali, kot velja v vseh demokratičnih državah.

Moniki Gregorčič iz poslanske skupine SMC se zdi nasprotovanje predlaganim ukrepom nerazumljivo in v nasprotju s solidarnostnim načelom pomoči potrebnim družbenim skupinam. "Ključno sporočilo je, da prinaša pomoč za okrog 300.000 najbolj ranljivim," je o novem interventnem zakonu dejal Jožef Horvat (NSi). Zakon bodo podprli tudi v poslanskih skupinah, SDS, DeSUS in SNS.