Cepljenje otrok

Zmotno prepričanje o blagem poteku bolezni med najmlajšimi pušča posledice

Antun Katalenić
21. 12. 2021, 18.00
Deli članek:

Precepljenost med mladoletnimi ne dosega niti deset odstotkov, za prejem odmerka potrebujejo soglasje starša.

STA
Pediatrične klinike to jesen in zimo obravnavajo veliko pacientov.

Po zadnjih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije pri nas živi nekaj več kot 375 tisoč mladoletnih. Ti so bili v času pandemije disproporcionalno ogroženi pred okužbo s koronavirusom, saj dolgo sploh niso mogli dobiti cepiv, ki bi nudila zaščito. Zdaj to skoraj ne velja več: odobritev Evropske agencije za zdravila za cepljenje otrok med petim in enajstim letom starosti pomeni, da samo tisti najmlajši ne morejo prejeti cepiva, skupno število teh je trenutno okoli 120 tisoč. Napačno prepričanje, da otroci tako ali tako nimajo težav s prebolevanjem okužbe, še vedno pomeni, da starši, ki odločajo o (ne)cepljenju mladoletnih, niso prav navdušeni nad idejo, da bi morali mlajši prejeti po dva odmerka cepiva.

Še redkejši stranski učinki

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje se je minuli konec tedna cepilo 108 mladoletnikov, o tem, koliko med njimi je bilo mlajših od enajst let, pa še ni dostopnega podatka. Skupna precepljenost mladoletnikov pri nas je sicer daleč najnižja med vsemi starostnimi skupinami in znaša komaj 9,1 odstotka, je pa zato v zadnjem obdobju vendarle opazno stalno povečevanje števila podeljenih odmerkov, ki je sicer v bolj ogroženih skupinah več ali manj stagniralo.

Predsednik sekcije primarnih pediatrov Denis Baš je minuli teden staršem javno sporočil, da je cepivo za otroke med petim in enajstim letom starosti, katerega odmerek je manjši kot pri odraslih, preizkušeno in dokaj učinkovito, saj v 90 odstotkih prepreči covidno bolezen tudi pri otrocih. »Jemljimo to kot možnost zavarovanja svojih otrok pred covidom-19,« je predlagal. Spomnil je, da je bilo v Sloveniji samo na pediatrični in infekcijski kliniki v Ljubljani hospitaliziranih več kot 200 otrok s covidom-19. Več kot 50 otrok je imelo zaplete, ki so zahtevali dolgotrajno zdravljenje, je dejal. »Tako ni res, da je covid-19 pri otrocih čisto nedolžna stvar,« je Baševe besede prenesla STA. Dnevi cepljenja, ki trenutno potekajo po vsej državi, so priložnost, da se skupna precepljenost poveča še pred prazniki, in še pomembnejše, pred petim valom, zaradi katerega v več evropskih državah že beležijo rekordno število dnevnih okužb od začetka pandemije. Nočno cepljenje, ki se ga je nekoliko presenetljivo celo udeležila kopica ljudi, sicer za mladoletne ta teden ni predvideno.

Dolgoročne nevarnosti

Tako kot za odrasle tudi za otroke velja, da je prebolevanje covida bistveno nevarnejše kot kakršnikoli stranski učinki cepljenja (ki so izjemno redki in jih je po kliničnih študijah pri mladoletnih še manj kot pri odraslih). Kot je profesor dr. Alojz Ihan povedal za N1: »Če bi v Sloveniji pustili, da vsi otroci prebolijo covid, bi jih okoli 200 dobilo multiorganski vnetni sindrom.« Pri večorganskem vnetnem sindromu gre sicer za izrazito sistemsko reakcijo na okužbo s koronavirusom. Klinične slike in izvidi laboratorijskih preiskav so pri bolnikih skladni z intenzivnim sistemskim vnetjem, pri čemer gre za visoko vročino, izpuščaje in visoke vrednosti kazalnikov vnetja.

Težave z zbranostjo

Dolgoročni učinki vnetnega sindroma na druge organe sicer za zdaj niso povsem jasni. Tudi zato imajo najmlajši z večorganskim vnetnim sindromom redne preglede, denimo pri revmatologu, kardiologu in psihologu. Sindrom lahko prizadene tudi odrasle, a bistveno redkeje kot mlajše, kar je mogoče pripisati načinu odziva otroškega imunskega sistema v razvoju, dolgotrajne učinke pa lahko otroci občutijo tudi v obliki dolgega covida, ki med drugim povzroča velike težave pri učenju in zbranosti. Med samo okužbo se seveda pojavljajo respiratorne motnje, ki lahko prizadenejo tudi novorojenčke, zato je nujno, da se cepijo tudi mlajši, predvsem tisti s kroničnimi boleznimi.