Načrti opozicije

Kakšen bo slovenski zdravstveni sistem čez desetletje?

Mihael Korsika
11. 12. 2021, 20.07
Deli članek:

Nova, večja generacija slovenskih zdravnikov, ki se je letos vpisala na medicinsko fakulteto, bo specializacije končala čez desetletje, že danes pa kronično primanjkuje zdravniškega kadra. V LMŠ se zavzemajo za reorganizacijo ZZZS, Socialni demokrati za dostop do specialista v času 30 dni, medtem ko v Levici poudarjajo nujnost načrtovanja zdravstvene politike. Po oceni SAB je treba mlade zdravnike spodbuditi za specializacijo družinske medicine.

Črtomir Goznik
V Sloveniji že praktično od osamosvojitve primanjkuje zdravnikov.
Odhodi v tujino
Zdravniške vrste je razburil novembrski dogovor predstavniki sindikatov s področja zdravstva in socialnega varstva z vlado o višjih plačah. Mladi zdravniki so ob tem opozorili, da so s tem nastala »absurdna« plačna nesorazmerja. Po novem bo imela diplomirana babica 116 evrov višjo plačo od zdravnika specialista. Po podpisu pogodbe med vlado in sindikati s področja zdravstva in socialnega varstva je zdravniška zbornica na Twitterju objavila, da je le v nekaj urah prejela več kot 70 prošenj za potrdilo o dobrem imenu mladih zdravnikov. »Pri vseh je kot razlog naveden odhod v tujino. To je velik skok ob siceršnjih trendih, saj smo lani v celem letu izdali 169 potrdil o dobrem imenu,« je prejšnji mesec na Twitterju zapisala Zdravniška zbornica Slovenije. Letos do novembra je zaposlitev v tujini poiskalo šest zdravnikov.

»Zdravniške organizacije na problemski konferenci v Ljubljani razpravljajo o perečih problemih zdravniške stroke. Vlado vnovič opozarjajo na pomanjkanje zdravnikov in na njihove slabe pogoje dela.« Problemska konferenca, na kateri so zdravniške organizacije opozarjale na pomanjkanje zdravnikov, ni potekala v času epidemije novega koronavirusa, temveč je zapis star 11 let.

Že leta 2010 primanjkovalo vsaj 700 zdravnikov

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides že praktično od osamosvojitve opozarja na pomanjkanje zdravnikov, že leta 2010 pa je v Sloveniji primanjkovalo od 700 do 2000 zdravnikov, je že pred problemsko konferenco opozoril predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin. Ministrstvo za zdravje smo zaprosili za aktualno oceno, koliko zdravnikov primanjkuje v Sloveniji, a nam na naša vprašanja niso odgovorili.

Vlada je sicer letos pomladi povišala število vpisnih mest na obeh medicinskih fakultetah. Na ljubljanski medicinski fakulteti so število mest s 165 povečali na 205, na mariborski pa s 96 na 106, skupaj je bilo torej za letošnje študijsko leto 50 vpisnih mest več kot lani. Čez šest let, kolikor časa traja študij medicine, bo tako iz medicinskih fakultet prišel prvi okrepljeni rod zdravnikov. Ob upoštevanju trajanja specializacije izobraževanje zdravnikov traja celo desetletje.

Čeprav večina parlamentarnih strank v svoje programe rešitev zdravstvene problematike uvršča visoko na lestvici prednostnih nalog, je situacija iz leta v leto slabša. Opozicijske parlamentarne stranke smo povprašali, kaj predlagajo in kaj bi njihovi predlogi prinesli v obdobju naslednjih deset let.

Nujna reorganizacija ZZZS

Največja opozicijska stranka LMŠ odgovarja, da gredo njihovi predlogi »v smeri povečanja števila razpisanih specializacij glede na potrebe (hkrati število razpisanih specializacij ne sme presegati števila kandidatov), povečanja privlačnosti poklica zdravnika družinske medicine z zagotovitvijo boljših razmer za delo (višje plače, delovni čas, pogoji dela, zmanjšanje administrativnih obremenitev), prenosa določenih kompetenc na diplomirane medicinske sestre oziroma zdravstvenike in ustrezne ureditve položaja, obremenitev in nagrajevanja preostalih zdravstvenih delavcev, predvsem medicinskih sester in tehnikov,« so odgovorili iz LMŠ.

S povečanjem in sprotnim plačilom programov po realizaciji bi po njihovi oceni v naslednji petih letih dosegli ustavitev rasti čakalnih vrst oziroma se te povrnejo v razumne roke. S tem bi tudi omogočili, da zdravstvene ekipe opravijo načrtovane programe. »To seveda pomeni dodatno sofinanciranje ZZZS iz proračuna in dodatno razbremenjevanje blagajne tistih zdravstvenih storitev, ki so breme za ZZZS. Zato je nujno potrebna reorganizacija ZZZS v aktivnega kupca zdravstvenih storitev in neposreden nadzor nad opravljenimi storitvami, ki jih danes ne more izvajati,« še pravijo v LMŠ.

SD predlaga šest korakov

Socialni demokrati so pripravili strategijo za okrepitev in modernizacijo našega javnega zdravstva. »Naša strategija je sestavljena iz treh stebrov in šestih korakov, da bomo lahko vsakomur zagotovili dostop do specialista v roku 30 dni. Zato bomo omejili hkratno delo zdravnikov v javnem in zasebnem sektorju, urgentno izboljšali položaj, plačilo in pogoje dela družinskih zdravnikov od začetka specializacije,« napoveduje predsednik strokovnega sveta SD za zdravje ter specialist za javno zdravstvo in zdravstveni menedžment Branko Gabrovec.

Čeprav število zdravnikov z leti po njegovih besedah vztrajno raste, še vedno zaostajamo za povprečjem Evropske unije (EU). V Sloveniji je trenutno 3,2 zdravnika na 1000 prebivalcev, medtem ko je v EU povprečje 3,8. Ob tem opozarja, da ima zdravstveni sistem toliko anomalij in težav, da je zdaj na tik pred zlomom in dokončno privatizacijo.

Celotna strategija SD je načrtovana v šestih korakih. Gre za »nujno skrajšanje čakalnih dob, nujne spremembe v sistemu in organizaciji, izboljšanje upravljanja, povečanje kakovosti in odgovornosti, sistemske spremembe, izboljšanje financiranja in modernizacija infrastrukture. Vsak od teh korakov ima predvidene natančne rešitve za to, da lahko zagotovimo, da v petih letih bistveno izboljšamo dostopnost in kakovost zdravstva,« pravijo v SD.

Nujno celostno načrtovanje zdravstvene politike

V Levici so prepričani, da je pomanjkanje kadra v zdravstveni negi in določenih zdravniških specialnostih posledica odsotnosti načrtovanja zdravstvene politike. To so v zadnjih desetletjih krojili cehi in lobiji, v katerih sta prevladovala predvsem zdravniški in zavarovalniški lobi.  V stranki se zato zavzemajo za celovito načrtovanje potreb, kadrov in infrastrukture. »Predlagamo, da se specializacije razpisuje glede na ugotovljene dejanske potrebe po zdravnikih in ne glede na lobistične interese zbornic in cehov. Družinski medicini ter pediatriji je treba nameniti posebno skrb, saj je primarno zdravstvo hrbtenica vsakega univerzalnega in egalitarnega zdravstvenega sistema,« so odgovorili v Levici. Da bi to dosegli, bi morala država po njihovem mnenju ponuditi stimulacije za odločitev za dva študija.

Pred tem je treba po njihovi oceni poskrbeti za stanje v zdravstveni negi, kjer prihaja »do težke razredne in spolne segregacije. Prav tako je treba za področje zdravstvene nege in babištva sprejeti poseben zakon – zdravniki svojega že imajo. Vse to je lahko zgolj podlaga za regulacijo področja, v katerem je treba najprej in v prvi vrsti zagotoviti dostojne plače. Outsourcing, socialni dumping in nizke plače v negi morajo postati zgodovina,« so odgovorili v Levici.

Povečevanje vpisnih mest ni rešitev

V stranki SAB so spomnili, da je revizija računskega sodišča pokazala, da v tem trenutku ministrstvo za zdravje nima na voljo točnega podatka o primanjkljajih kadra v zdravstvu, zato po njihovem mnenju ni mogoče odgovoriti na vprašanje glede teh rešitev. »Zdravstvo je na račun epidemije v velikih težavah, covid-19 je namreč do podrobnosti odstrl vse probleme zdravstvenega sistema. Po naši oceni je največji problem pomanjkanje družinskih zdravnikov, saj je po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije brez osebnega zdravnika 137 tisoč zavarovanih oseb, zato moramo narediti vse, da mlade zdravnike spodbudimo za to vrsto specializacije. Na dolgi rok se to rešuje z višanjem števila vpisnih mest na medicinskih fakultetah,« so sporočili iz SAB.

STA
LMŠ, SD, Levica in SAB so konec septembra podpisali pogodbo o povolilnem sodelovanju.