po prevzemu oblasti kadrovske čistke

Marjan Šarec: »Imamo predsednika vlade in predsednika države, ki vsak po svoje afne guncata«

Luka Tetičkovič
7. 11. 2021, 07.10
Posodobljeno: 7. 11. 2021, 12.43
Deli članek:

Nekdanji premier Marjan Šarec o tem, ali je vrgel puško v koruzo ali se je le držal demokratičnih in političnih norm. Kdo je objektivno odgovoren za trenutne razmere v državi? Kaj v prihodnje in kaj si z obljubami redkobeseden Šarec upa napovedati pred volitvami.

Sašo Švigelj
»Vse bo razsuto, vsa področja bodo razsuta, saj to vladanje ni več ničemur podobno«

Sašo Švigelj
"Zakaj ne gredo v parlament sprejemat zakonov? Ker nimajo trdne večine. Zato še enkrat, jaz na tak način nikoli ne bi želel voditi vlade."

Z Marjanom Šarcem smo govorili v času novega vala covida, ki grozi, da bo kolapsiral zdravstvo. Šarec odgovornost za tisoče mrtvih pripisuje vladi in cinizmu strank, ki jo sestavljajo. Nasledniku bo aktualna vlada zapustila državo, ki Šarca spominja na jutranje ure po veselici – takrat ko pride komunala in počisti vse polito, razbito in prekrito z goro odpadkov. Želi, da se v koalicijsko pogodbo zapiše, da bodo po prevzemu oblasti naredili kadrovske čistke. To ni grožnja, to je obljuba, pravi.

Ko ste odstopili kot predsednik vlade, sem domneval, da zato, ker ste zaslutili, kakšna kriza bo s covidom in da tega ne bo mogoče upravljati z manjšinsko vlado. Kako se vi tega spominjate?

To je zmotno mišljenje, da je to imelo karkoli s covidom. 27. januarja je bila situacija s covidom pod nadzorom, nismo imeli še vseh informacij o tem virusu. Moj odstop se je zgodil po tistem potrjevanju proračuna in Angelike Mlinar za ministrico, ko sem videl, da podpore Levice nimamo več. Da nam ostane kupovanje glasov pri Zmagu Jelinčiču, kot se to zdaj dogaja. Tega nisem želel, zato sem želel volitve in vnovič preveriti podporo pri ljudeh. To je v zahodnih demokracijah nekaj navadnega, da greš na volitve in ti ljudje povedo, ali imaš zaupanje ali ne.

Ne glede na to, da je minilo šele leto in pol mandata, se mi je to zdela prava pot. Danes se vidi, da je to demokratična norma, ki bi morala biti upoštevana. Tudi v Makedoniji smo ravnokar videli podobno, ne nazadnje tudi v Avstriji, sicer iz drugih razlogov, ampak odstop predsednika vlade ni nič nenavadnega. Če je v ustavi zapisano, da je izhod le odstop predsednika vlade, konstruktivna nezaupnica ali vezava zaupnice na kak zakon, da to lahko pripelje do novih volitev, sem pač izbral to pot, demokratično. Kar se je pa pozneje začelo dogajati s covidom, pa smo kot vlada v odhodu skusili, kako se to rešuje. Takrat se še ni veliko vedelo o tem virusu, pa smo bili s SDS-ove strani in ostalih brcani vsak dan. Obtoževali so nas, da bi morali že ne vem kdaj vse vedeti.

Skratka, tiste zadnje tedne smo izkusili, kako bi šele zgledalo to reševanje covida, če naša vlada ne bi odstopila. In danes odgovorno trdim, da bi ob taki parlamentarni sliki težko sprejemali kakršnekoli zakone, ker nam je državni svet, ki je usmerjen desno, dal vsakič veto, nato je, kot vemo, Levica odstopila od sporazuma. Ne predstavljam si, da če so nas že kot odhajajočo vlado tako brcali, kaj bi nam šele počeli danes. Še en dejavnik je, na katerega ne smemo pozabiti, in sicer, da je Janez Janša velik podpornik Trumpa. Zanj pa vemo, da je proticepilec, ki je zanikal virus, maske in vse. Skratka, ne delajmo si utvar, da bi Janez Janša v opoziciji bil povsem drugačen in proticepilec. To trdim glede na vse tisto. Zato pravim, da tudi če jaz takrat ne bi odstopil, vlada tako ali tako ne bi zdržala. To trdim z vso odgovornostjo.

Iz tega se vidi, da je naš ustavni okvir precej tog. Če si enkrat izvoljen kot predsednik vlade, ni drugega mehanizma za spodnesti te kot opozicijska večina s konstruktivno nezaupnico ali odstop. V tem primeru lahko celo državo držiš za talca in vladaš z odloki med hudimi krizami. 

Tako je. In danes pri tej vladi vidimo, na kakšen način jaz nisem želel voditi vlade. Gre tudi za vprašanje, ali si demokrat ali nisi, ali spoštuješ evropske politične norme. Danes imamo oba primera, mene, ki sem ugotovil, da nimam večine v državnem zboru. Da bi moral nabirati posamezne glasove tako ali drugače, in to bi bilo za državo precej drago. Na drugi strani imamo zdajšnjo vlado, ki dela diametralno nasprotno. Seveda bi tudi jaz lahko manevriral in počel ne vem kaj, ampak s tem bi izdal pravni red te države. Izdal bi določene politične norme, izdal bi državljanke in državljane.

Jaz delam na dolgi rok, ne samo še do konca mandata in za še pet plač. Odgovoren sem bil v tem smislu, da sem želel volitve, naj ljudje povedo, kako želijo naprej. Danes pa imamo primer, ko se vlada z odloki, z vprašljivimi prijemi, ga ni ministra, ki ni za interpelacijo. Tukaj imamo zdaj diametralno dve nasprotni stvari in upam, da bodo ljudje na volitvah to tudi znali razbrati. Ne puška v koruzo pa ne vem kaj, ko gre za osnovne demokratične norme. Kako boš vladal ljudem, če nimaš večine, če kupuješ glas po glas. To ne bi bila več demokracija, to bi bila diktatura. Ljudem sem vedno želel pogledati v oči, in če bi jaz vladal na tak način, kot se vlada, me ljudje na cesti ne bi pozdravili, ampak bi me pljunili.

Omenili ste Trumpa. On je rekel, da bi lahko sredi trga Times lahko ustrelil človeka in ne bi izgubil enega volivca. Pri nas so ljudje umirali zaradi slabo upravljane epidemije. A bo kdo izgubljal volivce?

Ključni koalicijski stranki jih bosta zagotovo izgubili. SDS je v preteklosti uničil vse koalicijske stranke. Ko pa omenjate Trumpa, je pri našem predsedniku vlade zadeva zelo podobna. Za njegove vernike ni niti enega dokaza, ki bi jih prepričal v nasprotno.

Bi ocenili, da je na levi sredini podobno ali so volivci bolj zamerljivi?

Ah, kje pa. Mi imamo popolnoma različno situacijo. Na tej strani sicer niso zadovoljni z Janšo, a je za njih tudi opozicija zanič. Imamo občutek, da veliko njih sploh ne ve, kaj bi radi. Saj tipično se vidi, da je fiskalni svet napadal nas proračun in se danes nekoliko nasmehnem, ko si mislim, kako se mora Davorin Kračun danes počutiti, ko pa ima res proračun, za katerega ne moreš vedeti, pri čem si.

Jih predsednik vlade na kak način stiska, da so tako uslužni?

Bom rekel, da so zakupljeni do konca mandata.

Prvega vala epidemije smo se dobro lotili, drugega smo se obupno.

Imeli smo dobro zastavljeno. Z ljudmi smo znali komunicirati, imeli smo Nino Pirnat, ki je epidemiologinja in zna komunicirati. Potem so tudi ukrepe sprejemali pravočasno. Zato je šel prvi val relativno mirno mimo. Do drugega vala je minilo pet mesecev, o virusu smo vedeli bistveno več, pa vemo, da je bilo katastrofalno. Danes, leto in pol pozneje, imamo rekordno število obolelih.

Osel gre dvakrat na led, tretjič se nauči plesati. A ta vlada se ni naučila plesati.

Nasprotno. Ta vlada se noče ničesar naučiti. Za primerjavo nam dajejo Portugalsko pa Dansko pa še koga. Bom zelo neposreden, mislim, da si bralci to zaslužijo. Imamo predsednika vlade in predsednika države, ki vsak po svoje afne guncata, potem pa, ko pride resna situacija, se pa usedeta za neko mizo in nagovorita državljane. Ampak ne gre tako, državljani ne morejo kar preklapljati od vseh afer, od Vizjaka do Dikaučiča, da gospoda Počivalška sploh ne omenjam, in tisto naj bo ena stvar, zdaj ko pa rešujemo covid, nam pa zaupajte in verjemite. Ne gre tako, oni so izgubili zaupanje, in zato jim ukrepi ne gredo dobro.

Mislim, da se je doktor Carrota spraševal, kaj in kje smo narobe naredili. Vlada dela narobe, saj vlada lahko sprejme katerikoli ukrep, ampak če jim ljudje ne zaupajo, se to prenaša. Če bi jaz še nastopal kot nekoč, pa bi zvečer na nekem odru nastopal in izvajal svoje komične vložke, zjutraj bi pa kot politik govoril nekaj – noben me ne bo resno jemal. To so odgovorne zadeve in predsednik republike tam po Instagramu dela neumnosti. Mogoče je ironično, ampak še najbolj je ljudi vznemiril, ko je za James Bonda razkril konec filma. Naslednji dan pa bo sedel za mizo in pozival k odgovornosti in cepljenje. Ne gre tako.

Nato vladanje z odloki. Zakaj ne gredo v parlament sprejemat zakonov? Ker nimajo trdne večine. Zato še enkrat, jaz na tak način nikoli ne bi želel vlade voditi. To ni odgovorno do nikogar. Zato imamo spet cepilni kaos, zdaj bi se ljudje radi cepili, a imamo spet kaos. Nihče nima nobenih navodil. A si predstavljate, kakšen vik in krik bi zagnal SDS v opoziciji, če bi bili mi v vladi in bi bilo toliko mrtvih, nato pa bi rekli, da je nekaj napak v zapisniku. Jaz si to predstavljam, saj sem to deloma doživel. Zato vladi nihče ne zaupa.

Stokrat smo že pozvali in dali predloge – 100-odstotna bolniška. Ko je bilo testiranje plačljivo, smo rekli, če že gre vse v franže in nič ne deluje, dajmo ljudem vsaj brezplačno testiranje, da se bodo vsaj testirali. Nato spoštovanje karanten in njihovo preverjanje – eden ne ve, kaj dela drugi. To je čisti kaos. Če ti minister Hojs reče, naj se državljanke in državljani cepijo in naj bodo odgovorni – kaj bodo rekli ljudje drugega kot nekaj v smislu, da on pa meni že ne bo govoril, kaj naj delam.

Poglejte, vi ste novinar. A se boste hecali med svojim delom in vmes še kakšen vir izdali, nato pa rekli, da to ni nič takega? Kdo vas bo resno jemal? Nihče.

Sašo Švigelj
"Ko bodo šli ljudje na volitve, upam, da bodo znali ločiti, kaj je prav in kaj ne, in bodo volili drugače."

S tem se seveda strinjam, ampak bi se rad dotaknil še ene stvari. Slovenci zelo cenimo osebne svoboščine in glede na to, da smo zdaj imeli kar inflacijo ustavnih filozofov, ki so med krizo postali proticepilci – a ni tudi Slovenca za razumeti kot nekoga, ki bo sekal ovinke kadarkoli mu bo na poti nekaj, kar razume kot poseg v zasebnost?

Seveda je tudi ta logika. Saj veste, ko sem bil še župan, so se drli nekaj o korupciji. Ne zame, to moram reči. Nato pa ga je ujel radar ali pa je narobe parkiral in je prvi poklical, če se da kaj urediti. Hvala bogu je to vse računalniško in v sistem ne moreš posegati, če pa že, pa se to vidi. To sem lepo razložil pa je bil mir.

Pa ne le Slovenci. Slovenci se vedno dol tolčemo, kako smo zanič, ne vem, kakšen čuden narod smo. Smo poseben narod toliko, kot je poseben vsak narod. Vendar je normalno, da del ljudi vedno poskuša sekati ovinke, kot ste rekli, in ravno zaradi tega je pomembna komunikacija. Vedno bo določen odstotek ljudi, ki se ne bodo cepili. Je pa velik odstotek ljudi, ki so pa samo v dvomih, kar je normalno. Kako naj človek danes ob poplavi vseh informacij in informativnih dražljajev ve, kako naj loči zrnje od plev. Tukaj je vlada zatajila.

Jaz ne dvomim, ampak naj se imam zato za boljšega? Tistemu, ki dvomi, moram na razumljiv način poskušati pojasniti. Ko sem mu poskušal pojasniti, ko sem naredil vse, če se še nato ne bo cepil, potem pa je to res njegova odgovornost. Ampak se vam zdi, da je Kacinov pristop pravi, da je Kadičev pristop pravi, da je Krekov pristop pravi? Ni. Tu je problem.

Nato gremo v spiralo tega nezaupanja, nakar je jasno, da reši vsak sam sebe. Poleti so trije mojstri – predsednik vlade in dva podpredsednika – razlagali, kako je zdaj vse v naših rokah, saj da so dvignili roke od nas, če smo povsem iskreni. Samo komunikacija je zatajila. Z drugačno komunikacijo in seveda širše gledajočim delovanjem vlade – zakaj je treba uničevati STA, zakaj je treba napadati tožilstvo, zakaj je treba medije in sodno vejo oblasti napadati, zakaj se je treba kregati z nizozemskim predsednikom vlade? To kolateralno dogajanje naokrog uničuje tudi spopad z epidemijo.

V delovanju predsednika vlade lahko vidimo, na kakšne načine je mogoče v demokraciji uveljavljati politično samovoljo. Nekaj ste že omenili – avtonomnega vodjo tožilcev, ki ga kadrovsko izčrpavajo, sposobne policiste, ki so premeščeni v Tacen, in seveda zadeva s STA, ko vlada ne nakaže denarja, ki bi ga po zakonu morala, pa to kar ni iztožljivo. Kaj nam to pove?

To nam pove, da se bomo morali prekleto potruditi, da takšni ljudje ne bodo nikoli več v vladi. 

Ampak imajo zelo stabilno volilno bazo.

Saj ni problem njegova baza, problem so tisti, ki mu držijo štango, saj sam nič ne more. Kaj pa lahko naredi s 26 poslanci? Nekdo mu mora štango držati – zato pravim, da se moramo prekleto potruditi, da takšnih ljudi ne bo več v vladi. Za levosredinske komentatorje in vseh vrst analitike je pa to tudi dobra šola. Če bomo govorili, da so vsi isti, potem lahko jaz rečem, da ni razlike med vami in novinarji Nova24 ali med novinarjem nacionalne RTV-hiše in novinarjem Škandal24.

Treba je nehati ta modus, da so vsi isti. To je pripeljalo do tega, o čemer midva danes govoriva. To je predvsem šola za to stran. Seveda, če bomo v vladi, ne bomo delali vsega idealno, saj smo vendar ljudje. Kot predsednik vlade sem se trudil po najboljših močeh – samo enkrat nisem odgovarjal na vprašanja, pa še to bolj kot posledica nesporazuma, pa me je Društvo novinarjev Slovenije takoj napadlo. Danes se temu nasmejim, si rečem, kje so tisti lepi časi, ko je bil glavni problem Damir Črnčec, pa moj nenastop v Strasbourgu pri fašistu Tajaniju. To so bili lepi časi, če so bili to naši problemi.

Zato jaz jemljem ta čas, ki je tragičen in krut zaradi oportunistov in brezjajčnikov – to jemljem kot šolo. Ko bodo ljudje šli na volitve, upam, da bodo znali ločiti, kaj je prav in kaj ne, in bodo volili drugače. Saj veste, če jaz ne bi imel samo 13 poslancev in bi jih imel 25, ne bi nikoli odstopil. S 13-imi pa se pač ni dalo. Če nam bodo ljudje dali glasove, bomo kaj naredili, če ne, pa brez nič ni nič.

Nacionalni koordinator za covidne postelje Robert Carrota pravi, da bi morali včeraj zapreti državo, da preprečimo kolaps zdravstva. Vlada se dela, da ni nič narobe, ampak zdi se, da nam bodo ljudje umirali na navadnih oddelkih.

Pravijo, da ni drugega izhoda. Jaz nisem posvečen v to svetovalno skupino, da bi vedel, kaj se dogaja na dnevni bazi. Ampak da se moramo spet pogovarjati o zaprtju države, je pa dno dna. To je zadnje dno, ki je rezultat točno tega, kar sem prej govoril. Če bi danes imeli precepljenost ... In imeli bi jo, če bi ljudje vladi zaupali.Ne moreš dopoldne napadati vseh političnih tekmecev, potem pa od njih pričakovati, da bomo zdaj prišli za isto mizo in skupaj s predsednikom republike nagovoriti ljudstvo. To ne gre tako.

Kdo je v Sloveniji odgovoren za te smrti, predvsem starostnikov?

Vlada, nihče drug. Imam to izkušnjo, da smo reševali epidemijo v prvih tednih, ko ni bilo nič znanega. Šestega marca je že ministrica Klampferjeva prepovedala obiske v domovih za ostarele. Mi smo pa imeli petega marca prvo okužbo, delali smo takoj. To, kar minister Janez Cigler Kralj da na plakat, da so sprostili postelje ... Oprostite, on je toliko kristjan, kolikor je polž hiter.

Sašo Švigelj
"Predstavljajte si ne vem katero prireditev, ko začne komunala ob treh zjutraj čistiti … Takšna bo država po volitvah. Brez dlake na jeziku povem, da bo treba opraviti menjave."

To se res sliši precej cinično.

To je že huje kot cinično. To je odsotnost iz realnega sveta, bi rekel.

Kakšno državo bo prejel naslednik?

Predstavljajte si ne vem katero prireditev, ko začne komunala ob treh zjutraj čistiti. Ko je vse podrto, polito, razbito, skratka, gora odpadkov. Takšna bo država po volitvah. Začenši s proračunom, ki ni nastavljen realno. To govorjenje več za vse občine se bo pokazalo. Jaz sem vesel za župane, da dobijo večjo povprečnino, ampak ta višja povprečnina je za zdaj šele na papirju. Kaj če tega denarja ne bo?

Da ne bo naslednji minister za finance ugotovil, da ni za plače v javni upravi. Vse bo razsuto, vsa področja bodo razsuta, saj to vladanje ni več ničemur podobno. Največjo odgovornost nosijo tisti, ki to vlado podpirajo. Kdor bo vodil naslednjo vlado, bo imel resnično težko delo, zato smo že danes v opoziciji podpisali sporazum, da se tega zavedamo in da bomo sodelovali. Prepričan sem, da bomo kot celota dobili dovolj za sestavo.

Vsaj upam pa, da smo se vsi skupaj kaj naučili, saj je situacija takšna, da bo treba čistiti. Brez dlake na jeziku povem, da bo treba opraviti menjave. Problem leve sredine je bil vedno, da smo govorili, da smo mi boljši, samo spomnimo se Pahorjeve vlade. Imeli so neke kadrovsko-akreditacijske svete, imenoval je Rupla in podobno. Tega se mi gotovo ne bomo šli, in to ni grožnja, to je obljuba. Tisti, ki so danes v Tacnu na deponiji, si tega ne zaslužijo. Pred nami je torej normalizacija, ki je predpogoj, da bomo lahko sploh delali. Ko prideš v delavnico, ki je popolnoma razsuta, jo moraš najprej pospraviti: nabrusiti nože, kalibrirati orodje. Šele nato lahko delaš. Za LMŠ ni dvoma, mi bomo v koalicijski pogodbi zahtevali, naj se to zapiše, da bomo menjali tiste, ki niso ustrezni. Naj se zapiše, da bomo naredili vse za to, da se korupcijska dejanja te vlade raziščejo, procesirajo in da bomo imeli javno finančno politiko takšno, ki bo temeljila na realni osnovi. To bomo mi zahtevali v pogodbi, ne bomo se šli nekih mehkih prehodov, ki se jih je šla leva sredina ves čas. Tipičen primer je Vizjak, kako so se javno nekaj klali, zadaj pa so lepo sodelovali. Pri LMŠ tega ne bo. Kolikor bomo imeli moči, bomo to zahtevali, prav je, da ljudje, ki to berejo, tudi vedo.

Ne moreš biti boljši. Z molitvijo nad mitraljez ne moreš iti.

Kako potekajo druga usklajevanja s koalicijskimi partnerji? SD je predstavila ambiciozno levi program – 10.000 javnih najemnih stanovanj, postopno krajšanje delovnega tedna. Kako to zveni vam?

Mi bomo 27. novembra predstavili svoj sredinski, liberalno-razvojno naravnani program, v osnutek katerega smo zapisali realne cilje, rešitve, ki so osnovane na realni osnovi. To je za nas zelo pomembno, ker mislim, da je prišel čas, da se ljudem pove realno. Izkušnje mi tako kažejo; vse volitve doslej, na katere sem šel, nisem obljubljal veliko, ker ne želim nepotrebnih glavobolov, predvsem pa ne želim prevelikih razočaranj. Si pa želimo sprememb in napredka. Preveliko razočaranje po prevelikih obljubah rodi nezadovoljstvo, nato pa spet pademo v spiralo. Izzivi, s katerimi se sooča naša družba, bodo potrebovali inovativne, a vendarle realne, dobro premišljene in uresničljive rešitve za razvojni preboj Slovenije.

Vsako leto bomo dali dodatnih sto milijonov za raziskave do skupno 1,5 odstotka BDP. To ni takšna številka, da se je ne bi dalo doseči, ključno pa je, da se raziskovalni denar usmeri v aplikativne projekte, ki bodo prelivali znanje in izkušnje iz teoretske akademske sfere v gospodarstvo in nazaj ter tako prispevali k čim večjemu številu delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Ljudje imajo 24 milijard depozitov, če imaš več kot 100.000 evrov depozita na banki, ti gre glavnica v minus. Mi bomo ljudem ponudili, da bodo lahko svoje depozite aktivirali prostovoljno, seveda, recimo z izdajo državnih obveznic, kjer bo država jamčila donos. Ta denar bi se pa potem stekal v stanovanja, tudi za mlade, in drugo tovrstno infrastrukturo. Pri tem je treba jasno povedati, da to temelji na medsebojnem zaupanju. Jaz vem, da je bil slovenski narod v preteklosti tisočkrat nategnjen, v navednicah, seveda.

Ko sem hodil med ljudi, so mi vselej povedali, kako jih je Telekom okoli prinesel, pa Elektro. Narod jim ne zaupa, zato pa ima milijarde v nogavicah.

Pri šolstvu imamo pripravljeno tektonsko rešitev: da se ukine triletno poklicno izobraževanje. S tremi leti si nima nihče kaj pomagati, zato gredo vsi v ta 3 + 2. Tu smo opravili veliko pogovorov z obrtno-podjetniško zbornico. Poskušali jim bomo iti naproti, zlasti pri regresnem zahtevku in tovrstnih zadevah, predvsem pa je njihova želja izobraževalni sistem. Ne gre toliko za to, da bi bil izobraževalni sitem suženj gospodarstva.

Če pogledamo razvite firme – ravno včeraj smo bili na regionalnem obisku v Zasavju, kjer smo obiskali Dewesoft in Steklarno Hrastnik. Oboji so zelo inovativni, tudi pri sistemu lastništva. V Dewesoftu so delavci solastniki, in potem čutijo firmo kot svojo in od tega so tudi nagrajeni. Mi bomo seveda poskušali, kot smo v času naše vlade, davčno razbremeniti regres, tako bomo nadaljevali tudi pri božičnicah in nagradah, da bo delodajalec motiviran nagrado dati, da bo delavec od tega nekaj tudi imel. Delo, kot smo v LMŠ vedno poudarjali, se mora izplačati. To solastništvo je seveda znotraj sistema kapitalizma, ampak takšnega po meri in prijaznejšega do delavca. To se jim zelo lepo obnese, firma deluje res na visoki ravni.

Če si ogledate njihov obrat, se vidi, da bi morali v Sloveniji iti v to smer, in tako zvišujemo dodano vrednost. Seveda take firme potrebujejo šolan kader, s triletno poklicno šolo, ki izvira iz osemdesetih, si nimajo kaj pomagati.

Druga zgodba, Steklarna Hrastnik, je izjemno inovativna na področju same prozivodnje. Prehajajo na čisto energijo. Če se je pred leti kurilo na koks, se je nato prešlo na zemeljski plin, ki se še uporablja, zdaj pa prehajajo na vodik, izkoriščajo tudi sončne celice. So izjemno inovativni in delajo za praktično vse svetovno znane firme, delajo embalažo, prešli so na drug način proizvodnje.

A je po drugi strani res, da bomo morali vsi spoštovati drug drugega. Gospodarstvo ne more reči, da recimo družboslovcev nihče ne potrebuje, in obratno. To gre z roko v roki, tudi sto milijonov več na leto za raziskave bo nujno dodati, saj mi tukaj zaostajamo. V uspešnih podjetjih v tujini skupaj v timih delajo tako družboslovci kot naravoslovci. Bolj so timi pestri, uspešnejši so.

Opredelili bomo tudi našo zeleno politiko. Razmišljamo o informativnem izračunu ogljičnega odtisa pri vsakem projektu – podobno kot vam zdravstvena zavarovalnica plača storitev, zraven pa dobite informativni izračun, koliko bi kaj stalo, če ne bi bili zavarovani. Enako bi naredili na okoljskem področju, torej ogljični proračun, da pri vsakem projektu vidimo, koliko je ogljičnega odtisa.

Na ravni EU imamo zavezo do 2050 in na zelenem področju bomo stopili ob realne probleme. Enemu se reče Teš 6, to je zelo zgrešen projekt, povsem v preteklosti, in treba ga bo zapreti. Po drugi strani bo treba vir energije nadomestiti.

Sašo Švigelj
"Jedrska energija je za nas ključnega pomena."

S čim?

Mi se zavzemamo za jedrsko energijo. Ko sem bil še na evropskem svetu, se je ravno takrat sprejemala ta usmeritev Evrope. Mi smo bili med državami, ki so vztrajale, naj se jedrska energija šteje med zelene energije. To zagovarja Francija, ki ima ogromno jedrske energije, je pa res, da nas Avstrija zaradi tega zelo napada.

Slišim, da na vsakem sestanku z našimi predstavniki spomnijo na to.

Res je, ampak to je tako tako. Oni so namreč v preteklosti zgradili jedrsko elektrarno, imeli referendum, in je nato niso nikoli zagnali. Kot drugo pa je treba povedati, da uvažajo jedrsko energijo iz Češke, in to blizu 25 odstotkov. To je malo dvolično, da nečesa drugemu ne privoščiš. Pri tem moramo vztrajati.

Vem, da bo treba pri vrsti problemov (pri jedrski energiji) zelo občutljivo komunicirati, in tega z vizjaki ne bomo dosegli.

Avstrijci so res imeli referendum glede tega in so svojo jedrsko elektrarno zaprli praktično na dan zagona. Vi ste tudi omenjali, da bi to dali na referendum …

Osebno menim, da bi to moral biti strateški nacionalni interes.

Stranka LDS je v osemdesetih nastala na nasprotovanju jedrski energiji. Če pomislimo, da bo te dvome med prebivalstvom med referendumom še pomnožila kakšna mehka moč iz Avstrije, mislite, da ne bo to malce kočljivo vprašanje na referendumu?

Veste, tudi Merklova je takoj po Fukušimi dejala, da bodo vse jedrske elektrarne zaprli, nato pa so ugotovili, da tako ne bo šlo. Treba bo dobiti energijo, zlasti ker prehajamo na elektriko tudi pri avtomobilizmu. Ali si predstavljate, kako bomo polnili svoje avtomobile?

Ljudje se moramo zavedati, da energijo potrebujemo. Za pisanje po Facebooku potrebuješ elektriko. Izkoristiti bomo morali vse naravne vire, ampak pri nas ni dilema, ali obnovljivi viri ali jedrska energija. To je neprimerljiva količina energije, tudi če izkoristimo vse naravne vire, nam je bo zmanjkalo.

Jedrska energija je za nas ključnega pomena, če ne bi imeli NEK, bi bili popolnoma odvisni od uvoza energije. Samo spomnimo se zemeljskega plina in sporov med Rusijo in Ukrajino. To je treba ljudem pojasniti, kot je treba pojasniti sežiganje odpadkov. Recimo Dunaj ima sežigalnico odpadkov in ta deluje – res je, ampak to je namenska sežigalnica. Veste, če imate doma staro peč na drva, pa ste nanjo dali gorilnik za pelete, niste nič naredili – potrebujete namensko peč. V preteklosti pa so Lafarge in podobni kurili smeti in vse po vrsti ter s tem ustvarili popolno nezaupanje; ljudje pa se v zadeve ne poglobimo in potem rečemo, da smo proti sežigalnicam.

Težave imamo tudi s komunalnim blatom – tudi tu obstaja možnost, da ga sežigamo in tako pridobimo toplotno in električno energijo. Z vizjaki in podobnimi mojstri, ki jim nihče več ne zaupa, tako ne bo šlo. Potem bomo pa res imeli referendume in bomo zavrnili kakšno dobro stvar. Takoj po volitvah se bo treba začeti ukvarjati tudi s temi zadevami. Razogljičenje slovenske družbe bomo težko dosegli brez prestrukturiranja. V luči zelene preobrazbe bo tudi gospodarstvo imelo problem, mi smo močno vezani na avtomobilsko industrijo in tam se tudi vse prestrukturira. Zato pravim, da moramo dobiti neko normalno vlado, pri kateri se ne bomo vsak dan ukvarjali s tem, kdo je koga užalil in kdo koga ni, pa kaj ukradel – zato da bomo lahko ljudem razlagali ključne stvari, ne pa tako kot danes, ko se položi venec na domobranski grob zato, ker se ve, da bo spet ogenj v strehi. Normalno, kdo pa bo podprl to, da podpiraš kolaboracijo, NOB-ju pa ne položiš venca. Te teme nas potem delajo živčne, narod je razklan in se ne moremo pogovarjati o ključnih vprašanjih razvoja – kako zapreti Teš 6, kako pridobiti nadomestne vire energije, kako doseči manj plastike in odpadkov, kam s komunalnim blatom. Če tega ne bomo rešili, ga bomo imeli odloženega v gozdu.

Sašo Švigelj
"Brez dlake na jeziku povem, da bo treba opraviti menjave."

To seveda vsi opažamo, Slovenija je zadnjih 30 let ujeta v kulturni boj, domobranci proti partizanom, in tako naprej.

Seveda, saj so ves čas isti na oblasti. Na čelu imamo dva komunista – Boruta Pahorja in Janeza Janšo, kako pa naj bo drugače? Star sem bil deset let, ko sem jih gledal po televiziji, danes sem star 44 in ju še vedno gledam. Kako naj takšna človeka ... oprostite, eden na stara leta odkrije Instagram in je ves srečen, drugi pa izživlja svoje frustracije nad narodom ... Kako naj ta dva pokažeta pot v 21. stoletje? Nemogoče!

Zato smo na prejšnjih volitvah rekli, da je čas za novo generacijo. Žal so nam volivci namenili premalo glasov, da bi to uspelo. Ampak prihajajo nove volitve in to je nova priložnost.