PRIPRAVE NA KMEČKI PUNT

Kmetje še niso zadovoljni, v igri ostaja tudi protest

Senka Dreu, Štajerski tednik
5. 10. 2021, 12.09
Posodobljeno: 5. 10. 2021, 12.49
Deli članek:

Kljub dogovorom z Janezom Janšo kmetje niso zadovoljni.

Senka Dreu
Predstavniki kmetov so pri pristojnih sicer izpogajali nekaj zahtev, glavne – dodatnih 380 milijonov evrov – pa še ne, zato še vedno »rožljajo« s puntom.

Čeprav je Janez Janša na sestanku, ki so ga zahtevali na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), obljubil, da bo kmetijstvu zagotovil dodatna sredstva v okviru strateškega načrta skupne kmetijske politike (SKP) za obdobje od leta 2023 do 2027, kmetje niso zadovoljni. Kar je pravzaprav razumljivo, saj je bila tudi obljuba dokaj pavšalna oziroma nedorečena; predsednik vlade je vodstvu KGZS namreč dejal, da bo vlada glede na trenutni položaj, ko »zaznavamo gospodarsko rast, in v primeru, da se bo ta nadaljevala, našla tudi dodatna sredstva za spodbujanje razvoja kmetijstva«. Člani sveta zbornice so po izsiljenem sestanku s premierjem nadaljevali svojo izredno sejo, ki so jo prekinili prav zato, da bi jim Janša zagotovil več denarja, v nasprotnem primeru pa so, spomnimo, zagrozili z vseslovenskim kmečkim uporom.

Le delno uspešen sestanek

»Pogovor s predsednikom vlade in skupen nastop nevladnih organizacij sta bila delno uspešna. Nekaj pozitivnih premikov je bilo, a to ne pomeni, da smo že zadovoljni z doseženim. Zato bomo skupaj z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter drugimi organizacijami tudi v prihodnje vztrajali pri iskanju takšnih rešitev, ki bodo v korist kmetijstvu. Predlagali bomo tudi vnovični sestanek s predsednikom vlade, in to še pred sprejetjem strateškega načrta, ter obenem vztrajali pri zahtevi za dodatna sredstva za kmetijstvo,« je dejal prvi mož zbornice Roman Žveglič in dodal, da vztrajajo pri dodatnih 380 milijonih evrov za drugi steber skupne kmetijske politike v prihodnjih petih letih. Kot je znano, so se za dosego tega cilja povezali tudi z drugimi kmetijskimi nevladnimi organizacijami, kot so Zadružna zveza Slovenije, Sindikat kmetov Slovenije, Zveza podeželske mladine Slovenije in GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij.

380 milijonov evrov za drugi steber skupne kmetijske politike v prihodnjih petih letih od Janše pričakujejo v kmetijstvu. 

Našli skupni jezik?

Medtem pa je kmetijski minister Jože Podgoršek prepričan, da so v zadnjih dneh »po številnih individualnih in skupinskih sestankih z vsemi nevladnimi organizacijami glede določenih vprašanj vendarle našli skupni jezik«. Med drugim naj bi določili enotno višino sredstev za vsa kmetijska gospodarstva, ne glede na njihov status, in sicer za celotno programsko obdobje. »Govorimo o absolutnem znesku, ki ga neko kmetijsko gospodarstvo lahko pridobi prek celotnega programskega obdobja iz naslova različnih razpisov: uskladili smo se za enotno višino 800 tisoč evrov. V preteklosti so nekatere kmetije prejele tudi več sredstev, medtem ko so druge ostale brez njih. Ta enotna višina bo pomenila, da bodo nekatere kmetije, ki v tem obdobju niso bile uspešne, lahko pridobile sredstva v novem obdobju. A to bo skladno z dogovorom z deležniki veljalo le za investicije v primarnem kmetijskem sektorju, medtem ko bodo v živilsko-predelovalnem sektorju pri investicijah še vedno veljale različne maksimalne vrednosti za celotno programsko obdobje.«

Namesto kapice na subvencije degresija

Veliko razprav je bilo tudi glede kapice. Spomnimo, da so na KGZS predlagali uvedbo omejevanja nad 100.000 evrov (tako imenovana kapica) in degresijo oziroma začetek postopnega zniževanja plačil nad 60.000 evrov prejetih plačil brez upoštevanja stroškov plač zaposlenih. »Odločiti se je bilo treba med kapico in degresijo, oziroma kako zmanjšati neposredna plačila pri največjih prejemnikih. Na koncu smo se 's cmokom v grlu' odločili za degresijo. Ne uvajamo torej kapice pri neposrednih plačilih, ampak uvajamo močno degresijo, torej zmanjšanje plačil nad 60.000 evri. Ta degresija bo prispevala k prerazporeditvi sredstev od največjih prejemnikov neposrednih plačil k manjšim slovenskim kmetijam. Gre za okoli 1,3 milijona evrov na leto, degresija pa se bo dotaknila več gospodarstev kot kapica.«

Podgoršek meni, da kmetijsko ministrstvo s tem sledi pobudam razvoja družinskih kmetij. Kar zadeva zahtevo po dodatnih 380 milijonih evrov, pa dodaja, da so s KGZS dosegli dogovor, da počakajo do druge javne razprave strateškega načrta SKP. Ta bo predvidoma v začetku novembra, nato pa pričakujejo še drugi sestanek s predsednikom vlade.