Šef Pošte pritiskal za posel v imenu SDS?

Boj za politični plen in vsiljevanje izbranega gradbinca

Primož Cirman, Vesna Vukovič/Necenzurirano.si
16. 8. 2021, 18.31
Posodobljeno: 16. 8. 2021, 18.53
Deli članek:

Boj za politični plen: zakaj je generalni direktor Pošte Slovenije želel, da njeno podjetje za več milijonov evrov vreden projekt izbere dražjega gradbinca?

Pošta Slovenije
Tomaž Kokot naj bi za gradnjo Intereuropinega logističnega centra na Reki favoriziral sebi ljubega gradbinca

STA
Kdo vse je lobiral za Strabag, uradno ni mogoče preveriti. Eden od njih naj bi bil po zatrjevanju naših virov Darko Njavro.

Ko je Tomaž Kokot spomladi prevzel vodenje Pošte Slovenije, je bilo hitro jasno, da bo želel imeti 33-letni nekdanji kandidat SDS za župana občine Poljčane glavno besedo tudi v Intereuropi. Domači logistični velikan, ki ga je Pošta Slovenije prevzela leta 2019, ima namreč v lasti številne nepremičnine v državah nekdanje Jugoslavije. Prav tako je zanimiv zaradi različnih gradbenih in drugih projektov. Danes razkrivamo, da je prvi mož Pošte Slovenije v enega od njih želel vsiliti sebi ljubega gradbinca.

Gre za nov logistični center na Reki, ki ga bo Intereuropa po načrtih začela graditi letos. Z njim bi okrepila položaj vodilnega ponudnika celovitih logističnih storitev na Hrvaškem, kjer ima že zdaj v lasti skoraj 50.000 kvadratnih metrov lastnih skladiščnih površin. Aprila je tako njena odvisna družba iz Zagreba kupila zemljišče v industrijski coni Kukuljanovo ob Kvarnerskem zalivu. Za projekt, vreden približno šest milijonov evrov, je spomladi začela iskati izvajalca gradbenih del.

Po naših informacijah je pridobila dve ponudbi. Prvo je oddala družba GIC Gradnje iz Rogaške Slatine, ki jo vodi Ivan Cajzek, drugo pa Strabag. Kot smo neuradno izvedeli, je bila ponudba avstrijskega gradbinca za okrog pol milijona evrov dražja, zato so v Intereuropi želeli posel oddati družbi GIC Gradnje. A tu se je zapletlo. V izbiro gradbinca se je namreč vmešal Kokot, ki od konca maja vodi nadzorni svet Intereurope.

Neuradno: Kokot pritiskal, da posel dobi Strabag

Po informacijah iz več virov je generalni direktor Pošte Slovenije pritiskal na upravo Intereurope, da mora posel dobiti Strabag, čeprav je ta ponudil precej višjo ceno. Da je izbira Strabaga želja SDS, naj bi posameznim vodilnim v Intereuropi v zadnjih mesecih sporočilo tudi več ljudi iz krogov vladajoče stranke. 

Kdo vse je lobiral za Strabag, uradno ni mogoče preveriti. Eden od njih naj bi bil po zatrjevanju naših virov Darko Njavro, podjetnik in nekdanji pripadnik specialne brigade Moris, ki že več let velja za enega ključnih obveščevalnih operativcev SDS. Njavro za komentar ni bil dosegljiv. Strabag se je sicer spomladi neuspešno potegoval za posel na drugem tiru. Njegova ponudba za gradnjo dela železniške proge med Divačo in Črnim Kalom je bila za 60 milijonov evrov dražja od zmagovite, dobrih 403 milijone evrov vredne ponudbe, ki jo je oddal konzorcij Kolektorja CPG in dveh turških podjetij. V poslovodstvu Strabagove slovenske podružnice pa je že več let Lidija Žagar, nekdanja lastnica in predsednica uprave propadlega Gradisa Celje, ki je v času prve vlade Janeza Janše za ministrstvo za notranje zadeve zgradil več policijskih postaj.

»Konkretnejši podatki o projektu so poslovna skrivnost,« so nam v upravi Intereurope, ki jo vodi Marko Cegnar, odgovorili na več konkretnih vprašanj o izbiri gradbinca za nov logistični center. Pojasnili so, da gre za projekt njihove odvisne družbe na Hrvaškem. Njenemu nadzornemu svetu predseduje Marko Rems, član uprave Intereurope. Po naših informacijah pa so posel na koncu oddali družbi GIC Gradnje, ki je v preteklosti za Pošto Slovenije že gradila skladiščne hale in opravljala druge posle. Po informacijah naših virov naj bi se pozneje izkazalo, da Kokotovi pritiski za Strabag niso bili usklajeni z vrhom vladajoče stranke.

Prihajajo meseci spopadov za politični plen

Tudi sicer smo v zadnjih tednih v državnem gospodarstvu priča srditim spopadom za politični plen. Ti so izbruhnili po tem, ko so tri njene stranke s serijo menjav v uprave in nadzorne svete državnih podjetij nastavile lastne kadre. Ob tem, ko je do parlamentarnih volitev v vsakem primeru le še nekaj mesecev, prihaja tudi do obračunov med različnimi skupinami znotraj SDS. Ena največjih front je prav Pošta Slovenije.

Kokotu, ki je na položaju marca letos zamenjal nekdanjega dolgoletnega člana SDS Borisa Novaka, tako prejšnji mesec ni uspelo dobiti polnega mandata za vodenje Pošte Slovenije. Njegovemu imenovanju je namreč nasprotoval nadzorni svet, saj Kokot, še pred nekaj meseci popoln neznanec v gospodarskih krogih, nima potrebnih pet let izkušenj na vodstvenih položajih v velikih gospodarskih družbah. To je bil eden od razpisnih pogojev za vodenje Pošte Slovenije, ki ima več kot 6000 zaposlenih.

Nadzorni svet Pošte Slovenije, ki ga vodi Franci Mihelič (imenovan v kvoti NSi), naj bi z objavo ponovljenega razpisa za generalnega direktorja počakal do jeseni. Vsaj do takrat bo Kokot ostal vršilec dolžnosti prvega moža družbe. V NSi, SMC in delu SDS so se namreč okrepile zahteve za njegovo takojšnjo zamenjavo, po kateri bi vodenje Pošte Slovenije začasno prevzel zdaj odhajajoči član uprave Andrej Rihter, a zelene luči zanjo niso prižgali v Janševem kabinetu. V vmesnem času so izbruhnile informacije o poslih podjetja FlawlessCode v lasti Primoža Kokota, brata Tomaža Kokota, od katerega je občina Lendava v začetku meseca za skoraj 600.000 evrov odkupila stavbno zemljišče za gradnjo večnamenske dvorane z bazenom. Župan te občine je Janez Magyar, ki je bil izvoljen s podporo SDS in NSi.

Intereuropo so politični posli pod Lovšinom skoraj uničili

Kokot je od zamenjave oblasti eden ključnih mož iz novega gospodarskega omrežja SDS. Pred več meseci je bil v igri tudi za direktorski položaj na Dravskih elektrarnah. V spopadih znotraj različnih struj SDS ima veliko podporo generalnega sekretarja SDS Boruta Dolanca. Je dober prijatelj z novim pravosodnim ministrom Marjanom Dikaučičem, čigar partnerica je po novem zaposlena na Pošti.

Prav Intereuropa je podjetje, ki je imelo v preteklosti verjetno najslabše izkušnje s političnim upravljanjem in pritiski. Med prvo Janševo vlado, ko jo je vodil izbranec SDS Andrej Lovšin, je namreč plačala več kot 140 milijonov evrov za gradnjo logističnega terminala Čehov v Rusiji, kar jo je pahnilo na rob stečaja. Zemljišča je kupila od Konstantina Belousova, takratnega direktorja družbe Riko Maš, ruske hčerinske družbe podjetja Riko, ki je v lasti Janeza Škrabca. Poznejša preiskava je razkrila, da je pomemben del kupnine za nakup zemljišča v Rusiji, okrog 25 milijonov evrov, končal na računu v Liechtensteinu. Na koncu je Intereuropa terminal prodala za 45 milijonov evrov, torej za skoraj 100 milijonov evrov manj od zneska, ki ga je vanj vložila, zaradi česar je proti Lovšinu vložila odškodninsko tožbo. Sojenje proti njemu se je ponovno začelo februarja letos – 13 let po tem, ko ga je policija ovadila zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja.

V Intereuropi poudarjajo, da je projekt logističnega centra na Reki pomemben za utrjevanje tržnega položaja skupine na Hrvaškem in za doseganje zastavljenih poslovnih ciljev na poslovnih področjih logistične rešitve, kopenskega in pomorskega prometa. Na isti dan, ko je Intereuropa kupila novo zemljišče na Hrvaškem, je sklenila pogodbo za prodajo zemljišča na Reki, kjer je do zdaj opravljala logistične storitve. Najemala ga bo do preselitve v nov logistični center.