Število smrtnih žrtev uničujočih poplav na zahodu Nemčije in delih Belgije še vedno narašča. Do včerajšnjega večera so našteli že več kot 160 smrti, pri čemer je samo v okraju Ahrweiler v zvezni deželi Porenje-Pfalška umrlo najmanj 117 ljudi. Več kot 700 jih je poškodovanih, številne pa še vedno pogrešajo. V zvezi z dogajanjem je včeraj za Odmeve na TV Slovenija spregovoril Mihael Jožef Toman s katedre za ekologijo in varstvo okolja na Biotehniški fakulteti.

Toman je poudaril, da je treba z vodo delati zelo pametno, česar pa tako pri nas kot v drugih državah po Evropi v zadnjih desetletjih nismo počeli. Vodi smo odvzeli ogromno prostora, ta prostor pa naselili, torej regulirali ter te potoke in reke spravili v majhne kanale, s tem pa se zaščitili. Po njegovem mnenju se je v Nemčiji jasno pokazalo, da lahko takšna zaščita pred vodo na določenih mestih popusti. »Najbolj kritično je bilo tam, kjer so popustili bodisi nasipi bodisi je preprosto prišlo do erozije namočene zemlje, kajti že dlje časa je deževalo in se je preprosto vdrla oziroma usedla.« Tako je tudi zelo razvita Nemčija doživela nekaj, za kar se je zdelo, da v razvitih evrops državah ni mogoče.

Opozoril je, da smo v zadnjih nekaj desetletjih zlasti v Evropi »kanalizirali, ustavljali, zajezevali preko 40 odstotkov vseh vodotokov,« po njegovem mnenju je to, kar se je dogajalo v zadnjih dneh, zaradi našega početja »neke vrste kazen, če smem to strašno tragedijo tako imenovati.«

poplave, nemčija
Profimedia
Posledice poplav v Nemčiji.

Vodo je treba spoštovati

Spomnil je na referendum o noveli zakona o vodah in poudaril, da so v zvezi z njim nekateri opozarjali predvsem na to, da je treba »vodo ter predvsem priobalni pas in tako imenovana vodna zemljišča na nek način spoštovati.« Priznava sicer, da sam ni hidrolog, temveč na stvari gleda z »ekosistemskega vidika, torej z vidika nekega prostora, ki je namenjen vodi, in ljudje smo ta prostor vodi marsikje odvzeli. To je na nek način rezultat tega.« Poudaril je še, da smo si za nastalo krivi sami ljudje, tako kot smo si sami krivi za podnebne spremembe, »a ta mantra, da so podnebne spremebe krive za vse, nas mnogokdaj tudi oddaljuje od pravega vzroka.« Meni, da je to napačno razmišljanje, ki ga je treba spremeniti. Dogajanje seveda je posledica podnebnih sprememb, a, kar zadeva vodotoke, niso krive samo podnebne spremembe, »velikokrat smo bili krivi mi, ker smo te vode obravnavali na tak način.«

poplave, nemčija
Profimedia
Posledice poplav v Nemčiji.

Opozoril ne jemljemo resno

Glede opozoril pred katastrofalnimi poplavami je dejal, da so ta bila, a da jih ljudje pogosto ne jemljejo resno. Poudaril je, da imamo tudi v Sloveniji zelo dobro zaščito in obveščanje, a da »na nek način še nismo navajeni, ko gledamo majhen potok ali hudournik, da to lahko tako naraste v tako kratkem času. Sploh ljudje, ki živijo v nekem razvitem svetu, so prepričani, da so na varnem in da se to lahko zgodi samo revnim deželam. Ne, najbolj se to dogaja tam, kjer je svet razvit in razmišlja na popolnoma drug način, ki je daleč od narave in daleč tudi od tistega, kar imenujemo sonaravno.« Po njegovem mnenju je to ena od stvari, ki je problematična.