Jabolka, hruške, paradižnik, stročnice, ...

Ustreza ji naše podnebje, pripotovala je iz Italije, povzroča pa ogromno škodo

G.G.
9. 7. 2021, 10.52
Posodobljeno: 9. 7. 2021, 13.50
Deli članek:

Govorimo o ščitasti marmorirani smrdljivki.

Profimedia
Nadležna ščitasta marmorirana smrdljivka se je brezsramno širi po Sloveniji in povzroča škodo.

Profimedia
Z bodalom vbadajo v tkivo. Na mestu vboda pride do razbarvanja kožice in nekroz. Posledica hranjenja na plodovih so tudi nepravilnosti v razvoju in znakaženost plodov.

Gre za tujerodno vrsto, posebno vrsto stenice, ki so jo v Sloveniji letos že opazili. Prvič je nase opozorila na Goriškem leta 2017. Smrdljivka izvira iz Vzhodne Azije, od tam pa se je s prenosom rastlinskega materiala razširila v Evropo. V Slovenijo je prispela predvsem iz Italije.

V Sloveniji se ji je uspelo v kratkem času namnožiti, kar pomeni, da ji naše podnebne razmere ustrezajo, pojasnjujejo na Agenciji za okolje (Arso). Še najbolj ljubi vlažne in tople pomladi, takrat izdatno uspeva njihov zarod, ki se sicer prenovi dvakrat na leto.

Pojav te tujerodne vrste je zaskrbljujoč predvsem zaradi velike škode, ki jo povzroča kmetijski pridelavi. Zaenkrat pri nas nima naravnih sovražnikov, ki bi jo poleti omejevali pri škodljivem objedanju gojenih rastlin. Marmorirani smrdljivki gredo v slast sadni plodovi, od jablan, hrušk do breskev in kakija, ki jih letos ni v izobilju.

Zato pa so se besno vrgle na sesanje sokov paradižnika, paprike in kumar, nima pomislekov pri glodanju grozdja, stročnic in koruze. Najbolj lakomne bodo zagrizle tudi v okrasna in prosto rastoča drevesa, kot so veliki jesen, pavlonija, jerebika.

Prezimi v bližini človeških bivališč

Na Arsu nas poučijo, da na njihov letni razvojni ciklus vpliva dolžina svetlega dela dneva, zato se jeseni, ko se dan krajša, zbirajo na mestih, kjer bodo prezimile, pogosto v bližini človeških bivališč, na primer na fasadah hiš. Njene sovražnice pa so nizke temperature, ki jih preživijo tiste dobro skrite in zavarovane pred mrazom. Te nato poskrbijo za nov rod v naslednji pomladi. Zaradi pretoplih zim je njihovo preživetje vse številčnejše.