Gospodarstvo

Korona ukrepi še povečali javni dolg, ogromni izdatki za korana dodatke

C.E.
9. 7. 2021, 09.19
Posodobljeno: 9. 7. 2021, 09.23
Deli članek:

V kakšni kondiciji so javne finance? Fiskalni svet ugotavlja, da so korona ukrepi še povečali primanjkljaj državnega proračuna.

Profimedia
Fotografija je simbolična

»Umikanje omejitvenih ukrepov in posledično postopno okrevanje gospodarske aktivnosti, ki je letos razmeroma enakomerno po dejavnostih, se še niso v celoti odrazili v izboljšanju položaja javnih financ,« ugotavlja Fiskalni svet. Glavni razlog so izdatki, povezani s korona ukrepi. Visoki, nad povprečjem EU, so na področju stroškov dela in socialnih transferjev.

Največji delež so v prvi polovici leta predstavljala izplačila dodatkov zaposlenim v višini okoli 0,5 milijarde evrov, skupni obseg vseh ukrepov za ohranjanje delovnih mest pa je bil le nekoliko večji. Razmeroma skromen pritok sredstev EU in tudi s tem povezanih investicij države v prvi polovici leta 2021 bo kljub rasti v zadnjih mesecih zahteval precejšnje povečanje v drugi polovici leta za dosego zastavljenih ciljev, njihova neizpolnitev pa lahko vpliva tudi na gospodarsko aktivnost. Ugodni bilanci ZZZS in ZPIZ sta letos v veliki meri posledica visoke rasti sredstev za zaposlene, zlasti v javnem sektorju, in iz tega izhajajočih prispevkov za socialno varstvo. Tudi zato je bil transfer državnega proračuna v pokojninsko blagajno v prvih petih mesecih za tretjino nižji kot v enakem obdobju lanskega leta, izpostavlja Fiskalni svet.

Stanje javnih financ se je v Sloveniji v krizi poslabšalo bolj kot v povprečju EU. Povišan dolg sektorja država je tako bolj občutljiv na morebitne spremembe pogojev financiranja v prihodnosti. Vse to nakazuje na nujnost premišljenega in ciljanega sprejemanja ter izvajanja ukrepov, ki lahko vplivajo na javnofinančni položaj.

Še poudarki v številkah:

- Primanjkljaj državnega proračuna je po začasnih podatkih v šestih mesecih letos znašal -1,95 mrd EUR, kar je kljub rasti prihodkov še nekoliko več kot v enakem obdobju lani (-1,92 mrd EUR) čeprav je letos zabeležena visoka rast prihodkov. Za celo leto je predviden primanjkljaj v višini -2,7 mrd EUR.

- Obseg COVID ukrepov z neposrednim učinkom na saldo državnega proračuna je v prvi polovici letošnjega leta znašal 1.792 mio EUR, glavnina na strani odhodkov (1.824 mio EUR). Skupni neposredni učinek COVID ukrepov od marca 2020 znaša 4,2 mrd EUR, skupni obseg z upoštevanjem še potencialnega učinka na rezultate državnega proračuna iz naslova poroštev, likvidnostnih kreditov in odlogov plačil kreditnih obveznosti pa 5 mrd EUR.

- Bruto dolg sektorja država je konec prvega četrtletja 2021 znašal 40,2 mrd EUR oziroma 86,0 % BDP. To je 6,8 mrd EUR oziroma 17 o. t. več kot konec prvega četrtletja lani, s tem pa se je dolg precej približal povprečni ravni dolga v EU. Približno ena tretjina povečanja ravni dolga v zadnjem letu je sicer posledica predfinanciranja bodočih obveznosti.