»Umikanje omejitvenih ukrepov in posledično postopno okrevanje gospodarske aktivnosti, ki je letos razmeroma enakomerno po dejavnostih, se še niso v celoti odrazili v izboljšanju položaja javnih financ,« ugotavlja Fiskalni svet. Glavni razlog so izdatki, povezani s korona ukrepi. Visoki, nad povprečjem EU, so na področju stroškov dela in socialnih transferjev.

Največji delež so v prvi polovici leta predstavljala izplačila dodatkov zaposlenim v višini okoli 0,5 milijarde evrov, skupni obseg vseh ukrepov za ohranjanje delovnih mest pa je bil le nekoliko večji. Razmeroma skromen pritok sredstev EU in tudi s tem povezanih investicij države v prvi polovici leta 2021 bo kljub rasti v zadnjih mesecih zahteval precejšnje povečanje v drugi polovici leta za dosego zastavljenih ciljev, njihova neizpolnitev pa lahko vpliva tudi na gospodarsko aktivnost. Ugodni bilanci ZZZS in ZPIZ sta letos v veliki meri posledica visoke rasti sredstev za zaposlene, zlasti v javnem sektorju, in iz tega izhajajočih prispevkov za socialno varstvo. Tudi zato je bil transfer državnega proračuna v pokojninsko blagajno v prvih petih mesecih za tretjino nižji kot v enakem obdobju lanskega leta, izpostavlja Fiskalni svet.

Stanje javnih financ se je v Sloveniji v krizi poslabšalo bolj kot v povprečju EU. Povišan dolg sektorja država je tako bolj občutljiv na morebitne spremembe pogojev financiranja v prihodnosti. Vse to nakazuje na nujnost premišljenega in ciljanega sprejemanja ter izvajanja ukrepov, ki lahko vplivajo na javnofinančni položaj.

Še poudarki v številkah:

- Primanjkljaj državnega proračuna je po začasnih podatkih v šestih mesecih letos znašal -1,95 mrd EUR, kar je kljub rasti prihodkov še nekoliko več kot v enakem obdobju lani (-1,92 mrd EUR) čeprav je letos zabeležena visoka rast prihodkov. Za celo leto je predviden primanjkljaj v višini -2,7 mrd EUR.

- Obseg COVID ukrepov z neposrednim učinkom na saldo državnega proračuna je v prvi polovici letošnjega leta znašal 1.792 mio EUR, glavnina na strani odhodkov (1.824 mio EUR). Skupni neposredni učinek COVID ukrepov od marca 2020 znaša 4,2 mrd EUR, skupni obseg z upoštevanjem še potencialnega učinka na rezultate državnega proračuna iz naslova poroštev, likvidnostnih kreditov in odlogov plačil kreditnih obveznosti pa 5 mrd EUR.

- Bruto dolg sektorja država je konec prvega četrtletja 2021 znašal 40,2 mrd EUR oziroma 86,0 % BDP. To je 6,8 mrd EUR oziroma 17 o. t. več kot konec prvega četrtletja lani, s tem pa se je dolg precej približal povprečni ravni dolga v EU. Približno ena tretjina povečanja ravni dolga v zadnjem letu je sicer posledica predfinanciranja bodočih obveznosti.