Koga je povleklo?

Poslanec narodne manjšine nakazal, kako bo glasoval glede Zorčiča

G.G./STA
28. 5. 2021, 09.32
Posodobljeno: 28. 5. 2021, 10.18
Deli članek:

Glasovanje o odstopu predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča je test za vladno koalicijo. Ali sploh še lahko zberejo večino glasov? Pri tem igrata pomembno vlogo tudi poslanca narodne manjšine.

STA
Felice Žiža meni, da je Zorčiča povleklo na stran opozicije.
Ker je poslanec SMC Dušan Verbič odsoten zaradi bolezni, je vprašanje, če bo koalicija sploh želela na glasovanje. Potrebujejo namreč 46 glasov. Če so prisotni vsi trdni podporniki, jih naštejejo 44. Če k temu prištejemo še poslanca manjšin, jih je 46. Previden pa ostaja vodja poslanske skupine Desusa Franc Jurša, ki se je vzdržal glasovanja o ustavni obtožbi premierja Janše. In če še kdo zboli ... 

Doslej je veljalo nepisano pravila, da poslanca narodnih manjšin nista in nočeta biti jeziček na tehtnici pri glasovanjih v državnem zboru. Poslanec italijanske narodne skupščine Felice Žiža pa je nakazal, da ga je tokrat rahlo zaneslo v vladno stran.

V pogovoru za STA je dejal, se tudi poslanca narodnih manjšin opirata na 82. člen ustave, ki govori o tem, da poslanci niso vezani na kakršnakoli navodila. Ne želita biti jeziček na tehtnici, a pridejo trenutki, tudi v tej sestavi mandata DZ, ko se je treba odločati. "Tudi če si jeziček na tehtnici, igraš svojo vlogo in odločaš," je poudaril predstavnik italijanske narodne skupnosti, vodja poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti.

Ko gre za imenovanja, pozitivne, razvojne in konstruktivne predloge, nimata težav pri podpori. Najtežje pa je pri odločitvah, ko se razrešuje s funkcij ali ruši, denimo vlado, je pojasnil Žiža. A tudi pri tem njun "ne" po njegovih navedbah ni absoluten. "Vedno je treba pogledati, kaj je pripeljalo do tega in kaj bo sledilo, pri tem pa iskati boljše rešitve," je poudaril.

Kako bo ravnal pri predlogu koalicije za razrešitev Zorčiča, o čemer bo DZ predvidoma odločal danes, Žiža ne razkriva, saj je glasovanje tajno. Po njegovem mnenju pa so v tem primeru na tisti meji, ko je treba dobro razmisliti o težavah, ki jih ima zdaj parlament.

Zorčič storil napako

Kot zadnji primer je izpostavil, da je predsednik DZ glasoval proti dnevnemu redu redne seje DZ, ki ga je sam predlagal, s tem pa po mnenju Žiže skupaj z opozicijo storil veliko napako. Po njegovih ocenah je Zorčič s tem potrdil, kar so tudi kdaj prej opazili, da ne deluje neodvisno in samostojno. "Določene odločitve, kot na primer glasovanje o dnevnem redu, so verjetno pokazale, da ga je povleklo na stran opozicije, kar pa si kot predsednik DZ ne bi smel privoščiti," je navedel.

Dodal je, da mora biti predsednik parlamenta vedno nevtralen, širok ter delati predvsem za dobro celega parlamenta, vseh poslanskih skupin in predvsem za vse državljane. Četudi v poslovniku DZ ni navedeno, pa je po njegovem mnenju tudi samoumevno, da morata biti predsednik in dva podpredsednika DZ iz koalicijskih vrst, če je eden od podpredsednikov iz opozicije. Spomnil je, da so prav zato zbrali 47 poslanskih podpisov, s katerimi so Zorčiča pozvali k odstopu, kar bi povzročilo manj težav pri delovanju DZ.

Žiža je sicer spomnil na sodelovanje poslancev narodnih manjšin z vsemi dosedanjimi vladami od leta 1991. Vsi dosedanji poslanci italijanske in madžarske narodne skupnosti so prav tako sodelovali z vlado Janeza Janše. V mandatu 1996-2000 sta takratna poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti vladi Janeza Drnovška zagotavljala 44. in 45. glas, je spomnil. Pri tem verjame, da sta bila za pozitivne vsebine.

Predstavnika narodnih manjšin sicer ne želita glasovati ideološko, pač pa podpreti dobre vsebine in zlasti predloge, ki zagotavljajo politično stabilnost, je poudaril Žiža. Strinja se, da bi imela aktualna Janševa vlada, če poslanca narodnih manjšin z njo ne bi sodelovala, nekaj več težav pri sprejemanju določenih zakonov. Napovedal je, da bosta v skladu s podpisanim dogovorom še naprej sodelovala z vlado.

Po njegovih ocenah ima vlada še za okoli eno leto dela. "Mi ji privoščimo, da dela naprej, ker ima za izvesti veliko za državo pomembnih projektov, sploh pa predsedovanje Svetu EU," je pojasnil Žiža. Med pomembnimi projekti njenega mandata je izpostavil davčno reformo, demografski sklad, zakon o dolgotrajni oskrbi in zdravstveno reformo. Po njegovih besedah poslanca narodnih manjšin od podpisa sporazuma o sodelovanju z Janševo vlado, h kateremu je sicer vlada povabila vse opozicijske stranke, prejmeta v usklajevanje vse predloge zakonov. Prav tako imajo redno komunikacijo z vlado, če je potrebno, vsakodnevno.