Še preden je direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano Tjaša Žohar Čretnik načela temo verifikacije hitrega testa za samotestiranje, ki ga bodo predvidoma uporabljali slovenski šolarji, je nekaj besed namenila različicam sars-cov-2, ki krožijo po Sloveniji.
Nepresenetljivo še vedno močno prevladuje angleška različica, ki je prisotna v 91,3-odstotkih vseh analiziranih vzorcev. Je pa ta različica dosegla »plato,« saj se je njen delež od tedna pred tem dvignil le za odstotek. Žohar Čretnikova je pojasnila še, da so analizirali tudi 18 vzorcev bolnikov na enotah za intenzivno nego, kjer pa je bila angleška različica prisotna v 100 odstotkih. Tako imenovane »indijske različice« pri nas še niso zaznali. Sicer pa angleška različica prevladuje v vseh slovenskih regijah, pri čemer je njen delež v obalno-kraški regiji 83-odsoten, v jugovzhodni Sloveniji, pomurski in primorsko-notranjski regiji pa kar 100-odstoten.
Dotaknila se je tudi analize vzorcev v čistilnih napravah, kjer so zaznali »blagi porast« primerov, ki pa po njenih besedah ni zaskrbljujoč, saj je bil padec v tednu pred tem bržkone posledica močnega deževja.
Verifikacija testa za samotestiranje
Kot je znano, je ministrstvo za javno zdravje naročilo dodatno preverjanje hitrega testa proizvajalca Joysbio, ki je bil sicer izbran na skupnem evropskem razpisu. Dodatna verifikacija je bila potrebna, ker se bo test uporabljal za samotestiranje, bris pa bo testiranec sam jemal iz sprednjega dela nosu in ne nazofarinksa.
Po navedbah Žohar Čretnikove so analizirali več skupin preiskovancev, ki so jih oblikovali tako, da dobijo odgovore na ključno vprašanje, ali je »test v pogojih, ko si pacient vzorec vzame sam iz sprednjega dela nosu, sposoben zaznati tiste paciente oziroma asimptomatske nosilce, ki imajo visoko virusno breme.« V raziskavo so vključili tudi 40 otrok.
Rezultati so pokazali, da je bila v skupini vseh simptomatskih bolnikov (339) občutljivost 69,28-odstotna, specifičnost pa 99,42-odstotna. V skladu s pričakovanji je bila občutljivost najvišja pri simptomatskih bolnikih na začetku bolezni, in sicer 90,53-odstotna. Nato je z daljšim trajanjem od nastopa simptomov padala, kar je po navedbah Žohar Čretnikove pričakovano, saj se virusno breme v zgornjih dihalih s časom znižuje. Občutljivost testa v primeru brezsimptomnih bolnikov je bila 72,22-odstotna.
V primeru vseh 40 otrok je bila občutljivost 90,91-odstotna, pri čemer je bila pri simptomatskih otrocih ta delež nekoliko nižji, in sicer 88,89-odstoten. Žohar Čretnikova je to ocenila kot dober rezultat.
Primerjava rezultatov glede na višino virusnega bremena je po njenih navedbah pokazala, da lahko hitri test tiste z visokim virusnim bremenom »lovi enako učinkovito« tako v primeru, ko kažejo bolezenske znake, kot v primeru, ko bolezenskih znakov ne kažejo. Kot je poudarila, je ključno, da tiste, »ki so najbolj infektivni, čim prej napotimo v izolacijo,« za kar so ti testi ustrezni.
Žohar Čretnikova je za konec pojasnila še, da glede na rezultate verifikacije menijo, da je ta hitri test primeren za tovrstno uporabo, torej samotestiranje. Kaj to pomeni za začetek samotestiranja v šolah? Kot je dejala, je to vprašanje sicer v pristojnosti ministrstva za zdravje, pri čemer bo treba počakati še na potrditev Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP).
