ZDAJ

Poklukar o delu izhodne strategije za zmanjševanje posledic pandemije

L.K./STA
17. 4. 2021, 14.19
Posodobljeno: 17. 4. 2021, 14.22
Deli članek:

Glede na epidemiološke okoliščine bodo posodobljeni preventivni programi pomemben del izhodne strategije za zmanjševanje posledic pandemije za zdravje otrok in mladostnikov.

STA
Minister za zdravje Janez Poklukar

Spremembe pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni, ki so bile v ponedeljek objavljene v uradnem listu, prinašajo novosti na področju preventivnih pregledov, vzgoje za zdravje in na novo tudi za otroke in mladostnike, kot je že uveljavljeno za odrasle - obravnavo za krepitev zdravja, so danes sporočili z ministrstva za zdravje.

Kot je v izjavi ob tem izpostavil minister za zdravje Janez Poklukar, izvajanje sodobnih preventivnih programov v otroškem in mladostniškem obdobju odločilno vpliva na zdravje prebivalstva v kasnejših življenjskih obdobjih, zato je posodobitev pravilnika izjemno pomemben doprinos k javnemu zdravju. "Hkrati me veseli, da smo v teh težkih časih uspeli postaviti skrb otrok in mladostnikov v ospredje," je dodal.

Preventivni program za otroke in mladostnike, ki ga spremembe prinašajo, so poimenovali program ZDAJ - Zdravje danes za jutri. "Tu uveljavljamo skrb za otroke in mladostnike, da bi zrasli v zdrave odrasle in razvili svoje potenciale," je pojasnil minister. Pravilnik zajema preventivno varstvo novorojenčkov v porodnišnici in nato vseh starostnih skupin - dojenčkov, predšolskih otrok, šolarjev, dijakov in študentov na primarni ravni. Posebna pozornost je namenjena otrokom z motnjo v razvoju, novost pa je tudi preventivno zdravstveno varstvo otrok in mladostnikov s statusom registriranih športnikov.

Izboljšave

Kot konkretne primere izboljšanja so na ministrstvu med drugim navedli, da je pravilnik pravna podlaga za razvoj in nadgradnjo sodobnih preventivnih vsebin za otroke in mladostnike, da povečuje odzivnost na aktualne zdravstvene potrebe ter omogoča povezovanje vseh izvajalcev preventivnega zdravstvenega varstva za otroke in mladostnike na različnih ravneh. Pravilnik je po njihovih navedbah časovno usklajen z devetletno osnovno šolo oziroma potekom šolanja, posebno skrb pa namenja nekaterim posebej ranljivim skupinam otrok in mladostnikov, kot so osipniki, priseljeni otroci, šolajoči se v tujini.

Med cilji programa ZDAJ so v pravilniku navedeni zmanjševanje dejavnikov tveganja za kronične nenalezljive bolezni in preprečevanje poškodb ter zastrupitev, zgodnje odkrivanje ogroženih za razvoj bolezni, spodbujanje zdravstvene pismenosti, nudenje podpore in pomoči za spreminjanje nezdravih življenjskih navad, opolnomočenje posameznikov pri skrbi za lastno zdravje, vzpostavitev povezav in mreže deležnikov iz lokalnega okolja po modelu skupnostnega pristopa s poudarkom na sodelovanju z vrtci in šolami.

Vsebina

Kot vsebina programa ZDAJ pa so v pravilniku med drugim našteti izvajanje preventivnih pregledov s presejanji, svetovanje na področju zdravega življenjskega sloga in krepitev duševnega zdravja ter izvajanje vzgoje za zdravje. Ob tem pravilnik določa tudi, katera konkretna presejalna testiranja in pregledi se izvajajo v posameznih starostnih obdobjih, posebej pa tudi pri otrocih in mladostnikih z motnjo v razvoju, pri registriranih športnikih, pri tistih, ki se šolajo v tujini ali so se v Slovenijo priselili.

Večji poudarek na sodelovanju

Pravilnik kot nosilca programa ZDAJ določa Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Slednji mora po določbah pravilnika najpozneje v treh mesecih od uveljavitve pravilnika, ki bo začel veljati 15. dan po ponedeljkovi objavi v uradnem listu, imenovati vodjo programa ZDAJ, v štirih mesecih pa tudi programski svet. Minister, pristojen za zdravje, mora v šestih mesecih imenovati usmerjevalni odbor programa.

V Sekciji za primarno pediatrijo v okviru Združenja za pediatrijo so spremembe pravilnika pozdravili. Kot so zapisali v današnji izjavi za javnost, so kljub odlični organiziranosti zdravstvenega varstva za otroke in mladostnike v Sloveniji pediatri in šolski zdravniki pri svojem delu pogrešali sodobne pristope in večjo možnost vključevanja novih strokovnih spoznanj v svoje delo.

"Poleg prepotrebne časovne uskladitve s programom devetletne osnovne šole in novim cepilnim programom je z novim pravilnikom uvajanje novih strokovnih priporočil bistveno lažje in hitrejše," so ocenili in izpostavili tudi večji poudarek na sodelovanju med zdravstvenimi delavci, strokovnimi službami šol in specialisti javnega zdravja pri odkrivanju in pravilnem usmerjanju otrok, ki imajo različne težave.