Zaenkrat gre sicer le za predloge ukrepov, dodaja ministrstvo.
Vlada bo zakon, ki bi lahko podjetjem za ponovni zagon prinesel do 100.000 evrov, morda obravnavala že prihodnji mesec, so po seji strokovnega sveta za turizem sporočili z ministrstva.
Podjetjem in samozaposlenim, ki so v lanskem letu utrpeli upad prihodkov nad 70 odstotkov, bi z zakonom o interventnih ukrepih za turizem pripadala enkratna pomoč za zagon poslovanja, in sicer največ do 100.000 evrov za podjetja in 4800 evrov za samozaposlene. Nadalje bi bila do takšne pomoči upravičena tudi podjetja z upadom prihodkov med 50 in 70 odstotkov, ki bi lahko računala na do 30.000 evrov enkratne denarne pomoči, samozaposleni z enakim deležem upada pa do 1800 evrov pomoči, so po današnji seji navedli na ministrstvu.
Zakon tudi "prinaša upanje za industrijo srečanj", so prepričani na ministrstvu. Država bi lahko tako povrnila do 80 odstotkov organizacijskih stroškov prireditev v drugi polovici letošnjega leta, ki jih zaradi vladnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe ne bo mogoče izvesti ali pa se jih bo udeležilo polovico manj udeležencev, kot bi se jih sicer.
Z omenjenim zakonom bi ministrstvo prilagodilo tudi obstoječe ukrepe, s katerimi podpira slovenski turizem. Tako bi se mesečni temeljni dohodek povečal na 1250 evrov za posameznike z upadom prihodkom med 50 in 70 odstotkov ter na 1500 evrov za posameznike, ki so se jim prihodki zmanjšali za več kot 70 odstotkov.
Spremenil bi tudi pogoje, ki jih morajo ponudniki turističnih namestitev izpolnjevati, da lahko slovenski državljani pri njih unovčijo turistične bone. S tem bi rešili položaj tistih, ki so zaradi vladnih ukrepov svoje nastanitvene obrate zaprli. Zajc je napovedal tudi črtanje omejitve najvišje pomoči podjetjem na zaposlenega, kjer se ministrstvo približuje upravičencem z visokimi fiksnimi stroški in manjšim številom zaposlenih.
Po besedah Zajca gre sicer le za orise ukrepov, saj je zakon še v nastajanju in ga čaka še medresorsko usklajevanje.
Na današnji seji strokovnega sveta je Zajc predstavil tudi nastajajoči načrt za okrevanje in odpornost na področju gospodarskega razvoja in tehnologije, v okviru katerega lahko gospodarstvo računa na 427 milijonov evrov nepovratnih ter 495 milijonov evrov povratnih sredstev. Slovensko gospodarstvo lahko letos računa tudi na dodatno kohezijsko pomoč ministrstva iz naslova pobude React EU, in sicer v višini 100 milijonov evrov, v okviru katerega je 50 milijonov evrov namenjenih ravno pomoči turizmu.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo pri ukrepih načrta za okrevanje in odpornost velik poudarek dalo na spodbujanje investicij za ustvarjanje višje dodane vrednosti produktov in storitev, povišanje dodane vrednosti na zaposlenega ter na višanje izvoza. "Spodbujali bomo investicije na ožjem področju raziskav in razvoja, energetske učinkovitosti, lesarstva, digitalizacije, kot tudi splošne investicije ter investicije v turizmu," je dejal Zajc.
Nenazadnje je izpostavil priložnost, ki jo predstavljajo sredstva za investicije v turizmu. Sredstva so namenjena projektom, ki so pripravljeni za izvedbo, skupaj pa je na voljo 180 milijonov evrov.
Deležniki v turizmu pozdravljajo pripravo interventnega zakona
Deležniki v turizmu pozdravljajo odločitev gospodarskega ministrstva, da panogi, ki je ena najbolj prizadetih v epidemiji covida-19, na pomoč priskoči z interventnim zakonom.
"Interventni zakon za turizem je bil naš prvotni predlog že kar nekaj časa. Veseli smo, da smo bili uslišani, saj smo mnenja, da je panogo, ki je utrpela največji negativni vpliv te krize in ki ji je od nastopa epidemije že sedem mesecev in pol prepovedano poslovati, treba obravnavati posebej," je za STA dejal predsednik Turistično gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo. Za komentar konkretnih ukrepov pa je po njegovi oceni še prezgodaj. Deležniki namreč še pričakujejo osnutek zakona, da se bodo lahko do njega opredelili in podali svoje pripombe, je pojasnil.
Da si je turistična panoga že dalj časa prizadevala za interventni zakon, je spomnil tudi direktor Zavoda - Kongresnoturistični urad Miha Kovačič. "Če pomagaš gospodarstvu z 10- ali 20-odstotnim izpadom prihodkov, moraš gospodarstvu s 50-, 70- ali 80-odstotni izpad pomagati drugače ali dodatno," je poudaril. Protikoronski zakoni so turističnemu sektorju sicer pomagali, a premalo.
Gospodarsko ministrstvo je po njegovi oceni sedaj uvidelo, da protikoronski zakoni ne morejo nadomestiti izpada, ki ga je utrpel turizem. "Število brezposelnih s področja turizma se drastično povečuje, prav tako število podjetij, ki se zapirajo," je dejal. Je pa, kot je spomnil, to šele predlog gospodarskega ministrstva, ki pa mora še skozi vladno in parlamentarno proceduro.
Kovačič je načeloma pozdravil idejo poroštvene sheme za organizatorje dogodkov, v okviru katere bi organizatorjem kongresov, koncertov, sejmov in drugih dogodkov v primeru odpovedi zaradi epidemiološkega stanja država povrnila velik del stroškov. Organizatorji namreč morajo dogodke pripraviti več mesecev vnaprej, trenutno pa so zaradi negotovosti pri tem zadržani.
A najprej morajo podjetja preživeti, je spomnil Kovačič in dodal, da en ukrep ne bo dovolj, situacijo je treba reševati celostno. Tako bodo nujni tudi ukrepi, kot so podaljšanje čakanja na delo, subvencioniranje fiksnih stroškov in pomoč za ponovni zagon.
