TEŽA UKREPOV

Računovodje: "Izčrpani smo, ne zmoremo več!"

Žiga Kariž
17. 2. 2021, 19.30
Deli članek:

Vlada se rada hvali s številom sprejetih ukrepov za pomoč ljudem in gospodarstvu, računovodski servisi pa so tisti, ki v veliki meri rešujejo zmešnjavo, ki je nastala. Jim bo vlada prisluhnila?

Profimedia
»Računovodje so sicer zelo vzdržljivi in potrpežljivi ljudje, vendar zadnje leto presega vse, kar jih je do zdaj doletelo. Izčrpani so, ne zmorejo več.«

V kolikor podjetja in računovodski servisi ne oddajo letnih poročil pravočasno, jih lahko doleti znatna denarna kazen: mikro družbe od 300 do 1000 evrov kazni, majhne družbe med 700 in 3000 evrov, srednje družbe med 1000 in 5000 evrov, velike družbe do 10 tisoč evrov kazni. Kazen lahko doleti tudi odgovorno osebo podjetja, in sicer med 300 in 1000 evri.

Razmere v računovodskih servisih so alarmantne. Zaradi številnih ukrepov, subvencij, pomoči in odlogov so davčne kartice podjetij postale nepregledne. Poleg tega so računovodski servisi zasuti z vprašanji svojih strank, ki jih zanima, do česa so upravičeni in do česa ne, kateri ukrepi se nanje nanašajo in kateri ne, kdo kaj dobi in kdo bo moral kaj vračati … Številna vprašanja in storitve niti ne spadajo v delokrog klasičnega računovodskega servisa, a večina si želi svojim strankam pomagati po najboljših močeh. Na Zbornici računovodskih servisov opozarjajo, da so zadeve alarmantne in da se nekatere računovodkinje dobesedno jokajo, saj obremenitev enostavno ne zmorejo več. (Ženski spol smo uporabili namerno, ker je po podatkih računovodske zbornice 90 odstotkov zaposlenih v računovodskih servisih žensk.) Aleksander Štefanac, predsednik zbornice računovodij, nam je povedal: »Računovodje so sicer zelo vzdržljivi in potrpežljivi ljudje, vendar zadnje leto presega vse, kar jih je do zdaj doletelo. Izčrpani so, ne zmorejo več.«

Prošnja za daljši rok

Zbornica je že osmega januarja sprožila pobudo, da bi se podaljšal rok za oddajo za predložitev letnih poročil in davčnih obračunov za leto 2020. Poleg tega menijo, da so nujno potrebni še nekateri ukrepi. Želijo si pravočasne objave zakonodaje s strani ministrstva za finance, opozarjajo, da so vsi roki interventnih ukrepov nerazumno kratki, zaradi preobilice dela zahtevajo tudi krizni dodatek. Z MGRT so 5. februarja na ZRS poslali odgovor, da so pobudo podprli ter pripravili predlog za PKP 8, da se rok za oddajo letnih poročil podaljša do 31. maja 2021. Vendar se na podlagi drugih mnenj vlada ni odločila, da se ta predlog uvrsti v Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic covida-19.

Računovodje in infrastrukturni projekti

Z zahtevami so se na kabinet predsednika vlade obrnili tudi nekateri računovodski servisi, ki so se zbrali v okviru samostojne interesne skupine. V odgovor so prejeli kratek odziv, ki ga je podpisala dolgoletna sodelavka Janeza Janše Nika Dolinar Divjak, ki je zaposlena kot namestnica vodje kabineta predsednika vlade. Od vseh zahtev računovodij je v odgovoru naslovila dve: da se vlada že ukvarja z zmanjšanjem birokratskih ovir, saj je ustanovila strateški svet za debirokratizacijo, ki ga vodi Ivan Simič. Ob tem je Dolinar Divjakova navedla, da vlada že odpravlja številne birokratske ovire, ki so zavirale zagon infrastrukturnih projektov. Zakaj bi se morali ob tem do onemoglosti preobremenjeni računovodji in računovodkinje počutiti bolje, nam ni jasno.

Vlada ne ve, komu daje

Dolinar Divjakova nato odgovori še na zahtevo po izplačilu kriznega dodatka, češ da so ga tisti, katerih dohodki ne presegajo dvakratnika minimalne plače, že dobili. Ob tem namestnica vodje kabineta predsednika vlade pozablja, da so računovodkinje in računovodji v večini samostojni podjetniki oziroma podjetnice, ki dodatka niso prejeli. Odgovor vladnega kabineta je prebral tudi predsednik zbornice računovodskih servisov Aleksander Štefanac in ga komentira z besedami: »Gre za vljudnostni odgovor, ki ne pove nič.« Zanimivo je, da je predstavnica vlade v odgovoru omenila svet za debirokratizacijo, ki ga vodi davčni strokovnjak Ivan Simič. Slednji je namreč že pred tedni predlagal, da bi Finančna uprava Slovenije zbrala podatke, katera pravna oseba je bila deležna katere pomoči, in to objavila. Tak seznam bi namreč računovodskim servisom znatno olajšal delo, a do realizacije za zdaj še ni prišlo.