Novice Svet24

Cepivo podjeta Pfizer/Biontech je prvo, ki je dobilo dovoljenje za promet Evropske agencije za zdravila (EMA), kar pomeni, da je dovolj varno, kakovostno in učinkovito, da je primerno za uporabo med širšo populacijo. Včeraj se je tako uradno začela distribucija učinkovine, ki nam prinaša upanje, da bi se lahko že v letu 2021 življenje vrnilo v običajne tirnice. Prve odmerke v Sloveniji pričakujemo konec tedna, cepljenje bi se lahko začelo že v nedeljo. Količine, ki jih bo prejela Slovenija v prvem krogu, bodo izredno omejene, zato bo cepljenje potekalo po prednostnih skupinah, ki so določene v nacionalni strategiji cepljenja proti covidu-19 in oblikovane na priporočilo NIJZ.

Kdo bo prvi?

Prvi bodo na vrsti zdravstveni delavci in sodelavci, zaposleni ter oskrbovanci v domovih za starejše občane (DSO). V to kategorijo spada okoli 40.000 oseb. Sledili bodo starejši od 60 let, ki se bodo cepili postopoma glede na dostopnost cepiva, najprej tisti, stari 80 let in več, nato tisti, stari 75 let in več … in nato tisti, stari 60 let in več. V to kategorijo naj bi spadalo okoli pol milijona Slovenk in Slovencev. Potem naj bi prišli na vrsto kronični bolniki, mlajši od 60 let (bolniki z rakom, diabetesom, debelostjo, kroničnimi obolenji dihal, srca, ledvic, jeter, nevrološki bolniki (tudi z možgansko-žilnimi obolenji), imunsko oslabljeni bolniki), nato pa druge nujne službe, kot so zaposleni v vzgojno izobraževalnih zavodih, policija, civilna zaščita, vojska, delavci v kmetijskem in živilskem sektorju, v prometu …

Slab interes

Država je začela zbirati prijave in evidentirati, kakšno je zanimanje za cepljenje pri posameznikih. Do včeraj se je za cepljenje prek portala e-uprava prijavilo okoli 80.000 ljudi, kar je razmeroma malo glede na to, da bi morali za zagotovitev »čredne« imunosti po navedbah zdravnikov zagotoviti vsaj 60-odstotno precepljenost. To pomeni, da bi se moralo cepiti vsaj 1,2 milijona prebivalcev. Časa za nabiranje interesentov bo še dovolj, saj naj bi po pričakovanjih zadostne količine cepiva dobili šele v tretjem četrtletju prihajajočega leta.

Zaskrbljeni Slovenci in Slovenke

Glavni zadržek, da interes za cepljenje ni večji, je predvsem strah pred stranskimi učinki. Dejstvo je, da cepiva, ki so prva dobila dovoljenje za uporabo, temeljijo na novi tehnologiji, ki do zdaj na ljudeh še ni bila uporabljena, in so bila razvita v izredno hitrem času. Ves čas nastanka si je stroka prizadevala za informiranje javnosti in posredovane informacij o načinu delovanju novih cepiv. Ob registraciji cepiv je postala bolj jasna tudi sestava učinkovin, ki naj bi nas rešile. Če poenostavimo podatke proizvajalca, je v cepivu podjetja Pfizer/BionTech glavna učnikovina mRNA, ki deluje kot poštar, ki našim celicam sporoča, da naj začnejo izdelovati proteine, ki bodo sprožili izdelavo protiteles. Za lažje delovanje in zaščito so mu dodani še različne maščobe oziroma lipidi, soli za nevtralizacijo Ph in sladkor, ki preprečuje, da bi se spremenila struktura maščob na izredno nizkih temperaturah, ki so potrebne za transport cepiva.

Stranski učinki

Čeprav v cepivu ni kovin in ostalih primesi, ki jih najdemo v običajnih cepivih, pa to ne pomeni, da ni stranskih učinkov. Takoj po začetku cepljenja v Veliki Britaniji so poročali o dveh anafilaktičnih šokih, ki sta jih doživela zdravstvena uslužbenca, ki sta v svoji anamnezi že imela alergije na različne sestavine. Prav zaradi tovrstnih nepredvidenih stvari cepljenje poteka v kontroliranem okolju, ki omogoča takojšnjo pomoč ob nenadnem zapletu. Nekaj vznemirjenja so povzročili tudi podatki, ki so bili objavljeni po prvem tednu cepljenja v Združenih državah Amerike. Tam so za namene spremljanja učinkov cepljenja vzpostavili aplikacijo V-safe, kamor vsi, ki so prejeli prvi odmerek cepiva, vnesejo opis svojega stanja. Na dan 18. december se je v aplikaciji registriralo 112.000 prejemnikov prvega odmerka, 3150 od njih pa je poročalo o spremljajočih učinkih, zaradi katerih niso bili zmožni opravljati dnevnih opravil ali pa so celo potrebovali zdravniško pomoč.

Hitra zaščita

Primož Lavre

Kot nam je povedal Roman Jerala, vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, so bili blažji stranski učinki po rezultatih testiranja opaženi pri precejšnjem delu ljudi, a so bili kratkotrajni. »Pomembno je, da se ljudje zavedajo, da cepljenje lahko povzroči kratkotrajne učinke, kot so utrujenost, glavobol, bolečine v mišicah, vročina, vendar ti minejo v enem ali dveh dneh. Precej učinkov so zabeležili tudi pri placebu,« je razložil in dodal, da do podobnih učinkov prihaja tudi pri drugih cepivih, ki so jih do zdaj testirali. Cepivo povzroči lokalno vnetje, ki aktivira imunski sistem za boljši odgovor. Zato pa cepiva zaščitijo 90-odstotno že po dveh tednih.