Nesorazmerje je omogočil ali bolje rečeno povzročil volilni sistem parlamentarnih volitev, ki mu je ustavno sodišče že določilo rok trajanja. Konča pa se v prihodnjem tednu. Po trenutno še veljavni zakonodaji volivec posameznega okraja lahko izbira le med kandidati, ki so jih predlagale stranke ali liste. Da pa bi kandidatu uspel preboj na parket državnega zbora, mora na volitvah prepričati dovolj velik delež volivcev v volilnem okraju, kjer kandidira. Ustavno sodišče pa je v eni izmed svojih bolj razvpitih odločitev 8. novembra 2018 ugotovilo, da trenutni volilni sistem volitev v državni zbor ni skladen z Ustavo RS. Poenostavljeno je ključna točka tovrstne odločitve sodišča v tem, da mora imeti volivec odločilno vlogo pri izbiri kandidata.
Rok za spremembo zakonodaje se zaključi že prihodnji teden
Več kot dve leti je minilo od odločitve ustavnega sodišča, do spremembe zakonodaje pa še vedno ni prišlo. O tematiki sicer poteka pestra politična razprava na državnem nivoju, saj se rok za spremembo po odločbi ustavnega sodišča zaključi 21. decembra letos. To praktično pomeni, da bi bile volitve, ki bi bile izvedene po tem datumu, ustavno pravno sporne. Gre za izjemno pomembno vprašanje, vendar se zdi, da ob trenutni zdravstveni situaciji in predvsem slabi obveščenosti ne poteka ustrezna javna razprava med ključnimi deležniki – volivci.
Predlagajo ukinitev volilnih okrajev
V parlamentarni razpravi je trenutno najbolj aktualen predlog opozicije, ki predvideva ukinitev volilnih okrajev in možnost relativnega preferenčnega glasu. To pomeni, da bi po predlogu volivci v vsaki izmed osmih volilnih enot izbirali med enajstimi kandidati posamezne kandidatne liste, ki bi jim lahko oddali preferenčni glas. Prav tako to tudi pomeni, da bodo stranke oblikovale listo po posameznih volilnih enotah, in ne po volilnih okrajih.
Predsednik republike Borut Pahor je ob nedavnem intervjuju med drugim dejal: »Morebitna neustavnost, ki bi visela nad volitvami brez spremembe, bi predstavljala tako veliko politično negotovost, da si je niti pravno niti politično ne smemo privoščiti.«
Občine Spodnjega Podravja spadajo pod volilno enoto Ptuj, ki obsega tudi Slovenske gorice, Prlekijo in Prekmurje. Uveljavitev zgoraj omenjenega predloga bi v praksi pomenila, da bi kandidati za izvolitev v državni zbor morali prepričati zadostno število volivcev iz celotnega območja VE Ptuj, in ne samo dovolj velikega deleža v posameznem volilnem okraju. Predlagatelji s tem zasledujejo predvsem idejo, da bi imel tako volivec več možnosti za izbiro kandidata posamezne kandidatne liste, prav tako pa bi glede na postavitev vrstnega reda kandidatne liste na to bolj vplivale tudi stranke z razporeditvijo vrstnega reda kandidatov na posamezni listi.
Nov predlagani sistem omogoča zdrs v centralizacijo
Zagovorniki predloga zatrjujejo, da bi tak način pomenil več demokratičnosti in več vpliva posameznega volivca, kdo bodo naši predstavniki v državnem zboru, kdo je tisti, ki ima dejansko pri volivcih večje zaupanje. Po očitkih kritikov predloga pa se s takšno spremembo pojavlja predvsem bojazen dodatne centralizacije, saj bodo kandidati iz mestnih središč in predhodno bolj prepoznani kandidati v gotovi prednosti pred kandidati iz bolj obrobnih volilnih okrajev. To pa bi lahko vodilo v zmanjšano geografsko raznolikost v zastopanosti državnega zbora.
Za korekcijo samega Zakona o volitvah v državni zbor pa se zahteva zedinjenje dvotretjinske večine poslancev. Potrebna bi bila torej uskladitev med opozicijo in koalicijo, ki pa jo je v teh dneh težko pričakovati.
