Odslej novi podatki, ki vključujejo hitre teste

Največ smrti glede na 100.000 prebivalcev v pomurski, koroški in primorsko notranjski regiji

S.R.
22. 12. 2020, 13.22
Posodobljeno: 22. 12. 2020, 13.26
Deli članek:

Trenutno epidemiološko sliko v Sloveniji je danes nekoliko podrobneje predstavila namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Nuška Čakš Jager.

Bobo
Fotografija je simbolična.

Vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin je na današnji novinarski konferenci predstavil »nove« dnevne številke o številu potrjenih primerov okužbe s sars-cov-2. Zadnje, torej ponedeljkove številke, ki smo jih danes že objavili in ki smo jih že vsi vajeni, so tako nekoliko drugačne od teh, ki jih je razkril Kacin, saj slednje vključujejo tudi rezultate hitrih testov. Tako je bilo včeraj opravljenih 7416 testov, potrjeni pa so bili 1504 primeri nove okužbe. Delež pozitivnih testov je tako precej nižji, in sicer 20,28 odstotka. 

Odslej se bo tako uporabljal ta nov sistem beleženja podatkov, povezanih z novimi okužbami, pri čemer je Nuška Čakš Jager v nadaljevanju novinarske konference pojasnila, da ni bojazni, da bi zaradi tega nastala zmešnjava. 

NIJZ
"Do nedelje, 20 decembra, smo beležili samo PCR teste, sedaj pa bodo vključeni tudi hitri testi."

Ne bo podvajanja

Po njenih navedbah so začeli rezultate hitrih testov aktivno beležiti v zadnjem tednu, ker pa gre za tehnično »velik zalogaj,« se podatki od nedelje naprej še zbirajo in preverjajo. Sistem sicer teče tako, da se v ustaljen sistem podatkov o testiranjih s PCR testi zdaj stekajo tudi podatki o testiranju s hitrimi testi. Čakš Jagrova je zagotovila, da jim tehnične rešitve omogočajo zbiranje na tak način, da se podatki ne bodo podvajali in da bodo podatki razporejeni ločeno, tako bo še naprej mogoča tudi ločena analiza. 

Kar zadeva ponedeljkove podatke, 7416 testov tako vključuje tudi 1653 hitrih testov, v okviru katerih so potrdili 30 primerov okužbe. Čakša Jagrova je ob tem opozorila, da gre za prvi dan take analize, zato ti podatki verjetno še ne morejo predstavljati prave reference za to, da bi iz njih izluščili, »s kakšnim odstotkom pozitivnih se bodo stvari vrtele.«

NIJZ
"Število oskrbovancev v domovih starejših občanov se precej niža, hkrati pa celotno število potrjenih primerov upada."

Razmere v Evropi na boljše

Čakš Jagrova se je nato dotaknila tudi razmer po Evropi, a natančnejše slike tokrat ni imela na razpolago, saj je, kot je pojasnila, Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) od prvega tedna v decembru prenehal z vsakodnevnim obveščanjem o razmerah v posameznih državah. A je po njenih navedbah glavno sporočilo vseeno to, da se »situacija v državah Evropske unije kar nekako umirja, ali pa vsaj ostaja na istem nivoju, kot smo ga podali in analizirali prejšnji teden.« 

V Sloveniji

Kar zadeva razmere pri nas, se opaža nekakšno manjše spuščanje krivulje, a je zdaj treba videti, kako bo na to vplivala tudi uvedba hitrih testov in kako bo videti skupna analiza, je dejala. V posameznih statističnih regijah razmere sicer ostajajo podobne prejšnjemu tednu, pri čemer je zanimivo sedemdnevno povprečno število potrjenih primerov okužbe na 100.000 prebivalcev, ki omogoča razmeroma izenačeno primerjavo med posameznimi regijami. Tudi glede na tak prikaz je po navedbah Čakš Jagrove slika o tem, v katerih regijah so razmere slabše oziroma boljše, enaka. 

NIJZ
"Zanimivo je 7-dnevno povprečno število potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev - na ta način lahko primerjamo regije, ki so različno velike."

Pri dnevnem številu potjenih primerov med prebivalci in oskrbovanci v domovih za starejše pa je Čakš Jagrova izpostavila, da se v primeru slednjih v zadnjem času število potrjenih primerov precej niža, »in tudi celotno število potrjenih primerov nekako upada,« kar je vzpodbudno. Manj vzpodbudno pa je dejstvo, da je glede na podatke o 14-dnevnem številu potrjenih primerov po spolu in starostnih skupinah, preračunanih na 100.000 prebivalcev in na določeno starosto skupino, torej na incidenčno stopnjo, mogoče opaziti, »da je pravzaprav največ obolelih v starostni skupini 85 let in več.« Sicer pa v Sloveniji število aktivnih primerov okužbe v domovih za starejše nekoliko upada, pri čemer Čakš Jagrova upa, da se bo ta trend tudi nadaljeval.

NIJZ
Na grafu, ki prikazuje število potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev vidimo, da je največ obolelih v starostni skupini 85+.

V primeru zdravstvenih delavcev, torej virusu najbolj izpostavljene populacije, je bilo v tem drugem valu opaziti porast števila okužb zlasti med ženskami, kar je po navedbah Čakš Jagrove razumljivo, saj je najbolj na udaru predvsem negovalno osebje.

NIJZ
"Drugi val je prizadel veliko število zdravstvenih delavcev, predvsem žensk."

Smrti na 100.000 prebivalcev

Čakš Jagrova je nato predstavila še tri preglednice, povezane s tedenskim in dnevnim epidemiološkim spremljanjem umrlih bolnikov s covidom-19. Izpostavila je, da število umrlih, preračunano na 100.000 prebivalcev glede na posamezno regijo, kaže, da je to najvišje v pomurski, koroški in primorsko notranjski regiji. 

NIJZ
"Pomurska, koroška in primorsko-notranjska regija so dokaj visoko po številu umrlih na 100.000 prebivalcev. Število smrti je navečje v starostni skupini 85+."

Negativen hitri test

Pojasnila je tudi, kako naj v prazničnih dneh ravna oseba, ki bi bila danes na hitrem testu negativna. Dejala je, da gre v primeru negativnega hitrega testa zgolj za presek situacije v tistem trenutku. »Vsakdo, ki bo s hitrim testom negativen, ni oproščen izvajanja vseh higienskih in zaščitnih ukrepov, ki jih svetujemo […]. Ne, to so testi preseka v tistem trenutku in seveda ni garancija, da čez dva, tri dni ne boste imeli simptomov in se okužili še kje drugje,« je poudarila.

NIJZ
"Število aktivnih primerov v DSO rahlo upada."