Vox Populi

Podpora vladi še naprej nizka

A.S./STA
21. 12. 2020, 18.13
Posodobljeno: 21. 12. 2020, 18.13
Deli članek:

Večje spremembe v javnomnenjski podpori je opaziti pri strankah DeSUS in NSi, pri ostalih pa večjih premikov ni, je pokazala decembrska anketa, ki jo je za Večer in Dnevnik opravila agencija Ninamedia. Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi tako volivce zopet najbolj prepričala največja koalicijska stranka SDS. Tudi tokrat je podpora vladi nizka.

Reuters
Premier Janez Janša

Največjo, 20,6-odstotno podporo uživa največja koalicijska stranka SDS. Sledita ji stranki SD z 11,8-odstotno podporo in LMŠ z 11,7-odstotno podporo, ki sta tako skorajda izenačeni. Na četrtem mestu je Levica z 9,1-odstotno podporo, ki je pri tokratni meritvi dosegla tudi svoj najboljši letošnji izid.

Večje spremembe je po podatkih ankete opaziti pri strankah DeSUS in NSi. Slednja je decembra tako dosegla najslabši rezultat v letošnjem letu. Z januarske 6,5-odstotne podpore je namreč decembra pristala pri 3,8-odstotni podpori. Tako se je približala šestouvrščeni stranki DeSUS, ki ji je menjava predsednika očitno koristila, saj je svoj rezultat z novembrske 2,5-odstotne podpore povišala na 3,7-odstotno.

Na lestvici sledijo SAB z 2,9-odstotno podporo, SLS z 2,2-odstotno podporo, SNS z 2-odstotno podporo, SMC pa ostaja na repu z 0,1-odstotno podporo. Poleg tega 23,5 odstotka vprašanih ni vedelo, koga bi volili. Volitev pa se sploh ne bi udeležilo 6,9 odstotka vprašanih.

Ob upoštevanju opredeljenih volivcev bi SDS dobila 29 poslanskih mandatov, SD in LMŠ po 16, Levica 13, DeSUS in NSi po pet in SAB štiri. SMC in SNS se ne bi uvrstili v parlament. Stranke koalicije ustavnega loka (SD, LMŠ, Levica in SAB) bi tako glede na javnomnenjsko podporo zasedle 49 poslanskih mest. Skupaj s stranko DeSUS, ki je pred kratkim zapustila trenutno koalicijo, pa bi imele 54 mest. Na drugi strani bi stranki SDS in NSi skupaj zasedli 34 poslanskih mest.

Anketa je tudi tokrat pokazala nizko podporo vladi, navajata Dnevnik in Večer. 64,9 odstotka vprašanih je namreč ocenilo, da vlada deluje neuspešno, 30,9 odstotka pa je delo vlade ocenilo kot uspešno. 4,2 odstotka vprašanih pa je na vprašanje o tem, kako ocenjujejo delo vlade, odgovorilo z "ne vem".

Anketirance so povprašali tudi, ali podpirajo namero KUL, da vloži konstruktivno nezaupnico vladi. Nekaj več kot 48 odstotkov je odgovorilo pritrdilno, nekaj več kot 45 odstotkov pa ne.

Z anketo so med drugim še zadnjič letos izmerili tudi priljubljenost politikov, pri čemer rezultati niso prinesli večjih sprememb. Predsednik republike Borut Pahor je tako ostal na vrhu lestvice, in sicer z opazno boljšo oceno kot mesec prej. Na drugem mestu je ostala tudi evropska poslanka Ljudmila Novak, na tretje mesto pa se je uvrstil nekdanji zdravstveni minister Tomaž Gantar, ki je prehitel predsednico SD Tanjo Fajon.

Ninamedia je anketo opravila med 15. in 17. decembrom. Anketirali so 700 oseb.