V deželi svobodnih že proslavljajo zmago demokrata Joeja Bidna na predsedniških volitvah. Čestitke dežujejo iz vseh koncev ZDA in preostanka sveta, novoizvoljenemu ameriškemu predsedniku jo je izrekel tudi že savdski prestolonaslednik, kronski princ Mohamed bin Salman, ki velja za enega izmed največjih Trumpovih zaveznikov na mednarodnem parketu.
Rusija in Kitajska bosta diplomatsko počakali na razglasitev uradnih rezultatov, medtem ko slovenski premier in predsednik SDS takšne diplomatske spretnosti ni zmogel, in je zaradi notranjepolitičnih interesov prek spletnega čivkališča kot prvi tuji državnik ocenil, da je »precej jasno«, da je najslavnejši slovenski zet zmagovalec volitev.
Že pred samimi volitvami je v nasprotju z uveljavljeno mednarodno prakso podprl Trumpovo kandidaturo in požel zgražanje ameriške in evropske javnosti. Ob tem je ugotavljal, da bi bil Biden eden najšibkejših predsednikov v zgodovini.
Ko je postalo precej jasno, da je Biden na volitvah ne le zmagal, temveč prejel tudi največ glasov v zgodovini ameriških predsedniških volitev, je hitel razlagati, da so ZDA za Slovenijo strateški partner ne glede na to, ali predsednik prihaja iz vrst demokratov ali republikancev.
S tem je Janša povedal več, kot si je želel. Medtem ko je v Sloveniji že dolgo časa jasno, kakšen odnos ima do političnih nasprotnikov in koalicijskih partnerjev, slednji to lahko postanejo le v primeru brezpogojnega prikimavanja, je to zdaj pokazal še preostanku sveta. Če imaš takšne prijatelje, sovražnikov prav gotovo ne rabiš.
To sta med drugim do zdaj na lastni koži spoznali in tudi drago plačali dve parlamentarni stranki, ki sta oziroma naj bi bili najbolj naravni zaveznici SDS. Nova Slovenija je leta 2008 po tem, ko je sodelovala v prvi Janševi vladi, izpadla iz parlamenta. Enaka usoda je doletela Slovensko ljudsko stranko, ki je v drugi Janševi vladi vodila le dva resorja.
V tretji vladi Janševo »naklonjenost« do strateških partnerjev izkušajo vse tri preostale koalicijske stranke. SMC, NSi in Desus so ob vstopu v koalicijo zatrjevale, da to ne bo vlada ene stranke ali enega človeka; kmalu se je izkazalo, da se bolj ne bi mogli zmotiti. Danes je precej jasno, da lahko njihove trditve postavimo ob bok Janševi izjavi o precej jasni zmagi Donalda Trumpa.
Po vstopu SMC in Desusa v vlado je njuna podpora strmoglavila. K padcu ugleda in podpore slednje je veliko pripomogel Janša, ki je s predlogom razrešitve nekdanje predsednice stranke Aleksandre Pivec z mesta kmetijske ministrice zavlačeval do zadnjega. Signali, ki v zadnjem času prihajajo iz Desusa, in odločitev začasnega vodja stranke Tomaža Gantarja, da se bo na vljudnostnem srečanju sestal z morebitnim tehničnim mandatarjem vlade Koalicije ustavnega loka Jožetom P. Damjanom, precej jasno kažejo, da se čas tretje Janševe vlade počasi izteka.
Na drugi strani Atlantika pa se ekipa okoli novoizvoljenega ameriškega predsednika Bidna že pripravlja na predsedovanje, ki ga bo uradno začel 20. januarja. Morda bo ena izmed prvih zunanjepolitičnih potez novega ameriškega predsednika, ko bo prevzel funkcijo, prav čestitka novoizvoljenemu slovenskemu predsedniku vlade.
