O izkoriščanju pomoči

Sprememba v pripravi: brezposelni prejemniki socialne pomoči bodo morali sprejeti delo, ki bo lahko tudi do dve stopnji nižje kot njihova izobrazba

J.P.
14. 10. 2020, 08.12
Posodobljeno: 14. 10. 2020, 10.42
Deli članek:

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj meni, da je treba urediti razmerje med plačami in socialnimi transferji, da bodo ljudje motivirani za delo.

Bobo
Fotografija je simbolična.

Primerna zaposlitev po tem zakonu (ZUTD) je zaposlitev:
- za nedoločen ali določen čas z najmanj polovičnim delovnim časom,
- na delovnem mestu, ki ni oddaljeno več kot tri ure vožnje z javnim prevoznim sredstvom ali organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja osebe do delovnega mesta in nazaj,
- ki ustreza vrsti in največ eno raven nižji izobrazbi osebe glede na ustrezno zaposlitev, in se določi z zaposlitvenimi cilji v zaposlitvenem načrtu najkasneje v štirih mesecih od vpisa v evidenco brezposelnih oseb.

13. člen Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-C) primerno zaposlitev definira med drugim kot zaposlitev, »ki ustreza vrsti in največ eno raven nižji izobrazbi osebe glede na ustrezno zaposlitev, in se določi z zaposlitvenimi cilji v zaposlitvenem načrtu najkasneje v štirih mesecih od vpisa v evidenco brezposelnih oseb«.

To bi se utegnilo spremeniti.

Vlada RS je na svojem instagram profilu objavila, da je v pripravi sprememba, »da bodo morali brezposelni prejemniki socialne pomoči sprejeti delo, ki bo lahko tudi do dve stopnji nižje kot njihova izobrazba«, torej se bi v tem primeru meja, ki kot ustrezne dopušča zaposlitve, ki ustrezajo največ eno raven nižji izobrazbi, spustila nižje.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je ob tem dejal: »Za občutek pravičnosti v družbi ni dobro, če nekdo izkorišča pomoč na račun nekoga, ki se preživlja z delom svojih rok. Urediti bo treba razmerje med plačami in socialnimi transferji tako, da bodo ljudje motivirani za delo.«

Septembra pet odstotkov manj registriranih brezposelnih kot avgusta

Septembra se je brezposelnost v primerjavi s predhodnim mesecem zmanjšala v vseh območnih službah zavoda. Največje znižanje je bilo v območni službi Velenje (-8,9 odstotka), sledita Celje (-7,6 odstotka) in Kranj (-sedem odstotkov). Na območju Ljubljane je bil padec 2,9-odstoten, na območju Ptuja pa 1,5-odstoten. Hkrati so imele vse območne službe zavoda septembra še vedno večjo brezposelnost kot pred letom. Izstopajo območna služba Kranj, v kateri je bilo za 36,7 odstotka več brezposelnih, Ptuj (+35,3 odstotka) in Koper (+32,2 odstotka). Najmanjši porast je imela območna služba Murska Sobota (+1,4 odstotka), ki je tudi edina območna služba z manj kot 10-odstotnim porastom. 

Konec septembra je bilo pri Zavodu RS za zaposlovanje registriranih 83.766 brezposelnih, kar je 4406 oseb ali pet odstotkov manj kot avgusta in 13.932 oseb ali 20 odstotkov več kot septembra lani. Na novo se je prijavilo 6510 brezposelnih, zaposlilo pa se jih je 8125, je v začetku meseca objavil zavod. Novo prijavljenih brezposelnih je bilo 23,4 odstotka več kot avgusta in 13,2 odstotka več kot pred letom. Na novo pa se je zaposlilo 66,9 odstotka več oseb kot avgusta in 49,9 odstotka več kot septembra lani.

Med novoprijavljenimi je bilo septembra 2716 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas, 1043 iskalcev prve zaposlitve, 40 brezposelnih zaradi stečajev in 1434 trajno presežnih delavcev. Glede na avgust se je zmanjšalo število prijav zaradi stečajev (-34,4 odstotka) in trajno presežnih delavcev (-4,6 odstotka), poraslo pa je število prijav iskalcev prve zaposlitve (+158,8 odstotka) in brezposelnih zaradi izteka zaposlitve za določen čas (+19,8 odstotka).

Delodajalci so septembra zavodu sporočili 13.181 prostih delovnih mest, kar je osem odstotkov več kot avgusta in štiri odstotke manj kot septembra lani. Največ so iskali delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike v uradih, hotelih in drugih ustanovah ter delavce za preprosta dela pri visokih gradnjah. Na lestvici najbolj iskanih poklicnih skupin so tudi delavci v zdravstveni negi ter zdravstveni in socialni oskrbi.