Predlog zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covida-19, ki ga je vlada v obravnavo v državni zbor vložila po nujnem postopku, bodo poslanci predvidoma obravnavali na seji 15. oktobra. Zakon, ki ga je vlada že potrdila, zajema ukrepe na področju zdravstva, dela, socialnega varstva, gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, izvrševanja kazenskih sankcij in pravosodja, kmetijstva, gospodarstva in prehrane ter infrastrukture. Kot smo že pisali, predlog zakona med drugim predvideva novo kratkotrajno bolniško odsotnost, za katero zaposleni ne potrebuje potrdila o upravičeni zadržanosti z dela. Tak bolniški dopust bo vsak lahko koristil enkrat letno, trajal pa bo lahko tri dni.
Podaljšani ključni ukrepi
Ponovno se uvaja pravica do povračila izplačanih nadomestil plač zaradi varstva otroka zaradi višje sile. Ukrep bo veljal za nazaj – od 1. 9. 2020 do 31. 12. 2020, z možnostjo trimesečnega podaljšanja. Podaljšuje se tudi ukrep povračila izplačanih nadomestil zaradi odrejene karantene za zaposlenega. Ukrep bo veljal za nazaj – od 1. 10. 2020 do 31. 12. 2020, prav tako z možnostjo trimesečnega podaljšanja. Nadomestilo naj bi znašalo 80 odstotkov bruto plače, zavod za zaposlovanje pa bo delodajalcem povrnil 80 odstotkov tega. Višina delnega povračila nadomestila plače je zakonsko omejena na največ 892,50 evra. Osemdeset odstotkov plače bodo dobili tudi zaposleni, ki bodo morali ostati doma, ker bo karanten odrejena njihovim otrokom.
Nadomestila za karanteno
Če bo delavcu odrejena karantena, ker je bil v stiku z okuženo osebo, medtem ko je delal za delodajalca, bo prejemal 100 odstotkov plače, če bo moral v karanteno, ker je bil v državi z oranžnega seznama, bo dobil le 80 odstotkov plače. Če je potoval v državo z rdečega seznama, ni upravičen do nadomestila, razen če je potoval zaradi smrti v družini ali rojstva otroka. V tem primeru je upravičen do polovice svojega dohodka.
Še bomo čakali na domu
Podaljšuje se tudi ukrep delnega povračila plače za čakanje na domu, ki bo veljal še do konca leta, lahko pa se ga podaljša še za pol leta. Ukrep bodo lahko izkoristila podjetja, ki jim bodo prihodki v letu 2020 upadli za vsaj 20 odstotkov v primerjavi s povprečjem preteklega ali tekočega leta. Preden se lahko delavci in delodajalci zatečejo k izrednim ukrepom, se morajo koristiti dopusti, bolniški dopusti in starševsko varstvo. V predlogu PKP5 je po novem predvidena možnost, da se delavec v času čakanja na delo prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve in vključi v ukrepe, ki se sicer zagotavljajo prijavljenim iskalcem zaposlitve po Zakonu o urejanju trga dela.
Samozaposleni
Samozaposleni, katerih dohodki so v primerjavi s prejšnjim letom upadli za več kot 30 odstotkov, bodo prejeli 1100 evrov temeljnega dohodka; 400 evrov za plačilo prispevkov in 700 evrov dohodka. Prav tako 700 evrov temeljnega dohodka prejmejo samozaposleni v kulturi, ki jim prispevke plačuje država, temeljni dohodek naj bi prejeli tudi samozaposleni, ki so na polovičnem delovnem času zaradi starševskega varstva. Samozaposleni bodo upravičeni tudi do delnega povračila izgube dohodka, če bo njihovim otrokom odrejena karantena ali zaradi druge zunanje objektivne okoliščine ne bodo mogli obiskovati vrtca ali šole.
Izključeni socialni partnerji
Navedene ukrepe so bolj ali manj dobro sprejeli tako v delodajalskih organizacijah kot v podjetniških združenjih, kot sta OZS in GZS. Veliko manj so bili zadovoljni v sindikatih. Kot nam je povedal Andrej Zorko z ZSSS, se jim je zdela povsem nepotrebna naglica, s katero se je ta paket ukrepov sprejemal. »Kdaj se PKP4 izteče, se je vedelo ves čas, a smo se na koncu, ker očitno prej ni bilo volje, da bi se ukrepi pripravili, znašli v časovni stiski.« Dodatno so se zadeve zaostrile na pogajanjih na Ekonomsko-socialnem svetu, kjer predsednik ESS, minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Cigler Kralj, pogajalcem ni mogel zagotoviti, da bodo poglavja, o katerih bo dosežen dogovor vseh treh strani, dejansko v taki obliki tudi umeščena v zakon. »Zaradi tega smo mi pogajanja tudi zapustili, saj gre za izredno nevaren precedens, ki postavlja na kocko smiselnost delovanja ESS.« Da so njihovi strahovi upravičeni, se je pokazalo, ko je zakon v končni obliki prišel v državni zbor, saj v njem ni bilo določil, o katerih je bilo že doseženo soglasje. »V predlogu zakona na primer ni določil o sofinanciranju nakupa zaščitne opreme za šole in vrtce, prav tako so spremenili višino dodatka za delo v sivih in rdečih covid conah za zdravstvene delavce, s 30 na 20 odstotkov,« je povedal Zorko. Kot popolnoma neprimerno pa je ocenil tudi potezo vlade, da je v začasni protikoronski zakon umestila sistemske spremembe, ki tja ne spadajo. S tovrstnimi potezami je vlada razburjala že pri sprejemu prvih ukrepov in kljub velikemu nasprotovanju opozicije tako početje vlada Janeza Janše nadaljuje še naprej.
Sistemske spremembe v nujnem zakonu
Tako so v protikoronski zakon umestili razpise za skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu, ki bodo omogočili financiranje zasebnega zdravstva z javnim denarjem, istočasno pa se zavodu za zdravstveno zavarovanje ni zagotovilo dodatnih sredstev, ki jih potrebuje, da bi lahko pokril dodatne stroške, ki so nastali zaradi pandemije novega koronavirusa. Zaradi omenjenih določb so opozicijske stranke že zahtevale sklic nujne seje odbora za zdravstvo. Še bolj bode v oči, da krizni zakon brez vednosti založnikov, knjigotržcev in Javne agencije za knjigo (Jak) ukinja Zakon o enotni ceni knjige (ZECK), ki velja od leta 2014 in določa, da mora založnik določiti ceno knjige, ki mora pol leta po izidu ostati nespremenjena na vseh prodajnih mestih. Poleg tega, da o tem ključni deležniki niso bili obveščeni, da o tem ni bilo nobene razprave, ni jasno, zakaj bi tako materijo moral urejati krizni zakon.
