USTAVNO SPORNO

Zakon o nalezljivih boleznih: inšpekcija v dnevni sobi in prepoved vpisa v javne vrtce

Žiga Kariž
8. 9. 2020, 06.50
Posodobljeno: 30. 11. 2022, 13.03
Deli članek:

Kot kaže, se nam najprej obeta popravek Zakona o nalezljivih boleznih in potem še čisto nov zakon, oba predloga pa že burita duhove in razburjata veliko Slovencev.

Shutterstock
Brez cepljenja javni vrtci ne bodo več dostopni.

Poslanska skupina SMC je že pred zaključkom mandata Mira Cerarja želela skozi parlamentarno proceduro spraviti popravek Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB), ki bi prinesel nova pravila na področju obveznega cepljenja, med drugim tudi ureditev, da se necepljeni otroci ne bi mogli vpisati v javne vrtce in šole. Za sprejem zakona je takrat zmanjkalo časa, kot kaže, pa so v SMC v tem trenutku začutili priložnost, da svoje predloge ponovno spravijo k življenju. Tako so pretekli teden v parlamentarni postopek s podpisi poslancev in poslank koalicijskih partnerjev vložili predlog popravka zakona, ki bo spreminjal predvsem ureditev na področju obveznega cepljenja. Tako starši oziroma skrbniki ne bodo mogli več vlagati predlogov za opustitev cepljenja neposredno komisiji za cepljenje. S tem naj bi se rešila preobremenjenost komisije ministrstva za zdravje, ki obravnava predloge za opustitev cepljenja. »S predlaganim amandmajem se natančneje določa vsebina predloga za opustitev cepljenja – priložena mora biti ustrezna zdravstvena dokumentacija, iz katere je jasno razviden razlog opustitve cepljenja. Ker želimo narediti konec prostim spisom staršev, ki zaradi količine paralizirajo delo komisije, mora biti predlogu za opustitev cepljenja priložen izvid ustreznega specialista ali odpustnica iz bolnišnice,« so pojasnili pri SMC.

Brez vrtca in izobrazbe

STA
Branislav Rajić je v imenu SMC predstavil spremembe, ki naj bi prinesle večjo precepljenost.

Poleg tega naj bi se otrokom, ki niso cepljeni iz nemedicinskih razlogov, onemogočil dostop do javnih in javno sofinanciranih vrtcev. Pogoj vključitve otroka v vrtec bi bilo opravljeno cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. K temu so v stranki SDS dodali še predlog, da bi morali biti obvezno cepljeni tudi vsi, ki se želijo vpisati v srednješolske in visokošolske programe s področja zdravstva, vzgoje, izobraževanja in socialnega varstva, predlagajo pa, da se v vrtec dovoli vpisati tistim otrokom, ki so v postopku pridobitve odločbe o opustitvi cepljenja. Poslanci naj bi se s predlogom popravkov zakona seznanili že v četrtek, že v kratkem pa se bodo morali odločati o čisto novem ZNB, ki ga je v javno razpravo poslalo ministrstvo za zdravje. Ta novi zakon k omejitvam na področju cepljenja dodaja še določilo, da se osebe, ki niso bile cepljene v skladu s programom cepljenja, ne morejo udeležiti organiziranih letovanj, ki so financirana iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.

profimedia
Bodo inšpektorji in policija lahko nadzirali, ali doma nosimo maske?

Inšpektorji v dnevni sobi

A bolj kot določbe s področja cepljenja so javnost razburile določbe 48. člena, ki med drugim določajo, da lahko vlada odredi uporabo zaščitne opreme in druge specifične zaščitne ukrepe tudi na zasebnih površinah ter celo prepustitev poslovnih in drugih prostorov, opreme, zdravil in prevoznih sredstev v uporabo za zdravstvene potrebe. V zaskrbljeni javnosti se je ob teh določbah pojavil strah, da bi na podlagi tega člena inšpektorji in policija lahko vstopali tudi v naše domove. Za nadzor nad izvajanjem teh ukrepov bo namreč pristojna zdravstvena inšpekcija, pomagala pa ji bo lahko tudi policija. Ustavni pravnik Andraž Teršek, ki so ga k oceni omenjenega zakonskega predloga pozvali številni državljani, je na družbenem omrežju Facebook zapisal, da je 48. člen zaradi pomanjkljive jasnosti, pretirane nedoločnosti in odsotnosti »pravnih varovalk« za posameznika očitno in neizpodbitno protiustaven. Težava naj bi bila predvsem v tem, da posamezniki glede na trenuten predlog zakona nimajo zagotovljenega sodnega varstva, v kolikor bi menili, da so kršene njihove pravice. Zakon naj bi po poročanju časnika Delo proučeval tudi urad varuha človekovih pravic Petra Svetine, ki pa se za zdaj o samem zakonu ne želi izrekati. Glede na časovnico, objavljeno na vladni strani, naj bi javna razpava o zakonu potekala do 28. septembra, sprejet naj bi bil v prvem tromesečju naslednjega leta, v veljavo pa naj bi prišel v drugem tromesečju naslednjega leta.