Šest ameriških lovcev F-16 in trije slovenski pilatusi so včeraj na višini okoli 1200 metrov in s hitrostjo okoli 400 kilometrov na uro preleteli Jesenice, Golnik, Kranj, Ljubljano, Celje, Maribor, Ptuj, Šmarje pri Jelšah, Brežice, Metliko, Črnomelj, Kočevje, Postojno in Izolo. Posebno pozornost se je odločila izkazati tudi Slovenska policija, saj se je s svojimi vozili zapeljala pred bolnišnice in simbolično prižgala modre luči.

Prelet v organizaciji ministrstva za obrambo je bil zasnovan tako, da so zrakoplovi leteli predvsem tam, kjer je bilo v minulih mesecih zaradi koronavirusa najbolj napeto, nad UKC Ljubljana in Maribor, Kliniko Golnik in Splošno bolnišnico Celje, ter nad več vstopnimi točkami za testiranje potencialno okuženih, pa nad nekaterimi domovi za starejše.

ukc lj
STA
Vodstvo UKC Ljubljana in ostali zaposleni so skupaj s policisti in pripadniki civilne zaščite ganjeni zrli v nebo.

Ker pa prelet slovenske in ameriške aviacije ni bil predviden nad vsemi predeli Slovenije, med drugim na primer nad območjem Koroške in Prekmurja, so se tam letalci organizirali sami. V znak spoštovanja do vseh, ki so se uspešno spopadali s pandemijo, ter v podporo celotni Koroški so prelete izpeljali v lastni režiji.

Kje so bili pa prej

Dogajanje v zraku je sicer sprožilo različne reakcije javnosti, od navdušenja do kritik. Pomisleke do preletov je denimo izrazila stranka Levica, ki meni, da je bilo to nepotrebno trošenje goriva in dodatno onesnaževanja okolja. Hkrati pa so se spraševali, kje so bila »Natova letala, ko je bilo treba pravočasno in brez preplačila prepeljati v Slovenijo maske in drugo opremo«.

grad
STA
Precej ljudi se je, da bi imeli lep razgled na dogajanje v zraku, zbralo tudi na Ljubljanskem gradu.

Tudi poslanec Levice Miha Kordiš je bil še posebej kritičen: »Koliko položnic mislite, da si ljudje lahko plačajo s preletom? Koliko paštete namažejo na kruh? Bodo preletavali tudi za 10 tisoč novih brezposelnih? Pa kulturo, prekarce in reveže, ki so jih pustili na cedilu? Morda topniška salva za genocid nad starostniki v domovih starejših?«

Nagradimo jih tudi s tem …

Tudi nekateri zdravstveni delavci so bili nad dogodkom nekoliko zadržani, sicer zadovoljni, ker se ceni njihovo delo in požrtvovalnost, a v isti sapi pravijo, da če bi bili urejeni dodatki za delavce v zdravstvu in skrbstvu, ki še kar niso bili v celoti izplačani, bi bili nad vsem skupaj še bolj navdušeni. Temu stališču se pridružujejo tudi Zaposleni v zdravstvu, kar je ime skupine, v kateri se na družbenem omrežju Facebook povezujejo nekateri zdravstveni delavci. Ob tej priložnosti so nam sporočili, da se jim bolj kot prelet po mislih sprehajajo želje za še več konstruktivnega sodelovanja s pristojnimi na vseh ravneh, transparentna in učinkovita realizacija dobav kvalitetnih in ustreznih zaščitnih sredstev.

»Predvsem pa realizacijo političnih obljub vsem zaposlenim v zdravstvu, modernizacijo zdravstva, več sredstev, ki bodo smotrno porabljena v dobro pacientov, aktivno skrajševanje čakalnih dob, izboljšanje kadrovske podhranjenosti in stimulativne okvire vsem profilom v zdravstvu ter podpornim službam. Želimo si tudi natančnih, smiselnih in učinkovitih navodil NIJZ, ministrstva, odločevalcev,« so poudarili. Glede preleta, za katerega smo preverjali, kaj jim pomeni, pa so rekli, da je težko ocenjevati mnenja 30 tisoč zaposlenih v zdravstvu in podati enoten odgovor.

Če zastane zdravstvo, zastane vse

Pripadniki 15. polka vojaškega letalstva Slovenske vojske in 31. lovskega polka Vojnega letalstva ZDA so leteli s šestimi letali F-16 in tremi letali PC-9. 

Konrad Kuštrin, predsednik sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides, je dejal, da je šlo za zelo lepo dejanje, »ki ga razumemo kot zahvalo, predvsem pa spodbudo za naprej za vse zaposlene, ki smo v epidemiji, vsak v okviru svojega poslanstva, požrtvovalno opravljali svoje delo«. Tudi Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege – zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, je povedala, da je to, da širša javnost prepozna neizmeren trud zdravstvenih delavcev, ki so bili med epidemijo v prvih vrstah boja proti virusu, in to izrazi s simbolno gesto, zagotovo ganljivo in vzpodbudno. »Ne vem, kakšno stisko bi še morali doživeti, da bi ugotovili, da, če zastane zdravstvo, zastane vse. Menimo, da je zdaj skrajni čas, da država sprejme kadrovske standarde in normative, poskrbi za normalne delovne razmere izvajalcev zdravstvene in babiške nege ter za delo primerno in dostojno plačilo,« je poudarila Ažmanova.

Zastave, ploskanje, petje

Iz Občine Šmarje pri Jelšah, ki jo je epidemija res hudo prizadela, gesto dojemajo kot zelo prijazno in so je veseli. »Ob tej priložnosti bi radi tudi sami rekli 'hvala' vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v teh časih, nam stali ob strani. Ta podpora je bila izjemno dragocena,« so dejali. Povedali so še, da težko razumejo kritike do preleta, saj da smo državljani že med epidemijo v znak zahvale in spoštovanja počeli različne stvari. »Izobešali smo zastave za zdravstvene in druge delavce, peli na balkonih in ploskali. Prelet bi tudi uvrstili v to kategorijo; gre za dejanje, s katerim izražamo spoštovanje in zahvalo vsem, ki so v tem času trudili za nas. Vsak pač izraža podporo na svoj način,« so poudarili.

Pričakali so jih

konrad kuštrin
STA
Konrad Kuštrin, predsednik sindikata zdravnikov in zobozdravnikov FIDES, je dejanje označil za lepo.

Iz Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik so se nam oglasili in povedali, da so se »počutili počaščene ob tem izrazu spoštovanja do dela zdravstvenih ustanov in tudi sami smo jih pozdravili«. Prelet je namreč precej zaposlenih v bolnišnici, vključno z vodstvom, pričakalo na prostem in z navdušenjem zaploskalo, ko so prihrumele formacije letal. Iz UKC Ljubljana sporočajo, da vsako pozornost vidijo tudi kot vnovičen opomin, da morajo po uspešnem spopadu z nepričakovano krizo ostati pripravljeni na nove izzive tako v bolnišnici kot v širši javnosti, »saj lahko le ustrezna infrastruktura s strokovnimi in motiviranimi sodelavci prinese enako uspešno spopadanje z izzivi v prihodnosti«.

Dodajo, da so zadovoljni, da jih tako mednarodna kot domača javnost dojemata kot uspešne. So osrednja slovenska bolnišnica s prevzemom bolnikov in zdaj tudi edina slovenska bolnišnica s pacienti, ki imajo covid-19. Trenutno je pri njih s to boleznijo hospitaliziranih šest ljudi. Precej zaposlenih, vključno z generalnim direktorjem UCK Ljubljana Janezom Poklukarjem, predstojnico infekcijske klinike UKC Ljubljana Tatjano Lejko Zupanc in poveljnikom civilne zaščite Srečkom Šestanom ter pripadniki policije je polet spremljalo na prostem, kar so pospremili z bučnim aplavzom. »To je poseben trenutek,« so bile besede, ki jih je bilo slišati med njimi.