Kje tiči razlog?
Glavni motiv za ustanovitev podjetja ni poslovno sodelovanje s tamkajšnjimi podjetji, temveč velika razlika med obdavčitvijo v Republiki Srbski in Sloveniji. Če podjetnik v Banja Luki ustvari milijon evrov dobička, plača 10-odstotni davek, preostalih 900 tisoč evrov pa lahko dvigne z računa. V Sloveniji mu medtem po plačilu davka na dobiček in dohodnine ostane le dobra polovica prej omenjenega zneska. Neprimerljivo manj mora plačati tudi pri nakupu luksuznega avtomobila, ki ga kupi in registrira v Republiki Srbski.

V Banjaluko se je pred slovensko davčno oblastjo in drugimi upniki zateklo najmanj 15 podjetnikov iz Slovenije, ki imajo visoke davčne dolgove, so v postopku osebnega stečaja in uradno brez premoženja ali pa so njihova podjetja končala v stečaju. Med njimi izstopa podjetnik iz Šoštanja, dober znanec Finančne uprave RS (Furs) in organov pregona, ki ima do Republike Slovenije za najmanj milijon evrov neporavnanih obveznosti.

To razkriva naša analiza množice slamnatih podjetij oziroma podjetij poštnih nabiralnikov, ki so jih ob pomoči davčnega svetovalca Roka Snežiča v Banjaluki odprli državljani Republike Slovenije. Snežič je sicer po lastnih besedah svetovalec predsednika vlade Janeza Janše.

Podatki, ki so jih pridobili v uredništvu Necenzurirano.si, tudi dodatno potrjujejo tesne povezave med Snežičem in Dijano Đuđić, ki je konec leta 2017 Slovenski demokratski stranki (SDS) Janeza Janše odobrila 450 tisoč evrov posojila. Medtem ko Snežič že ves čas zanika, da bi bil povezan z državljanko BiH, je iz nekaterih primerov razvidno nasprotno. Snežič je podjetnikom pomagal pri ustanavljanju podjetij v Banjaluki, Đuđićeva pa je likvidirala njihove posle v Sloveniji, ki so jih pregledovali tudi nadzorno-preiskovalni organi.

Z vprašanji o njegovi vlogi pri ustanavljanju podjetij v Republiki Srbski in povezavah z njihovimi lastniki so se včeraj na Necenzurirano.si obrnili na Snežiča, vendar nanje ni želel odgovarjati.

Belize, lamborghini in milijonski davčni dolg

Banjaluški spletni portal Capital.ba je pred dnevi razkril, da so slovenski državljani v Banjaluki ustanovili več kot dvesto slamnatih podjetij. Ključno vlogo pri njihovem odprtju je imel Rok Snežič, ki poudarja, da ne gre za utajo davkov, temveč davčno optimizacijo. Toda poslovna preteklost podjetnikov, ki so koristili njegove usluge, razkriva drugačno sliko.

Eden izmed teh je Roman Stropnik iz Šoštanja. Gre za lokalnega podjetnika, ki je prevzel družinski posel veleprodaje gradbenega materiala. A njegovi posli so se kmalu znašli pod drobnogledom Fursa. Njegovo podjetje Poštajner je bilo vpleteno v mednarodno mrežo za utajo davkov, v kateri je ostalo nepoplačanega najmanj 1,6 milijona evrov davka.

Ko so sporne posle prekinili preiskovalci, je Stropnik enega izmed ključnih podjetij, ki je bilo vpleteno v izdajo fiktivnih računov, (pro)dal Dijani Đuđić. Podjetje je leta 2016 končalo v stečaju, Đuđićeva pa je uredila, da stečajna upraviteljica ni mogla do poslovne dokumentacije. Zato jo je upraviteljica zaradi prekrška prijavila ministrstvu za pravosodje.

Stropnik kljub temu nemoteno posluje naprej, pri čemer mu je pomagal ravno Snežič. Tako je Stropnik marca lani v Banjaluki odprl podjetje RS Logistic, njegov sedež pa prijavil v starejšem stanovanjskem bloku na ulici Krajiških brigada 235, kjer je danes še najmanj 15 drugih podjetij s slovenskimi lastniki.

Poleg podjetja v Republiki Srbski Stropnik že od leta 2017 vodi podjetje Pro International, ki ima sedež v Šoštanju in je v lasti istoimenskega podjetja s sedežem v srednjeameriški davčni oazi Belize. Podjetje ima še v Črni gori, bil pa je tudi lastnik črno-belega lamborghinija Gallardo Nera, ki ga je, sodeč po oglasu na spletni strani http://lambo.dk, prodajal za 123 tisoč evrov.

Necenzurirano prenos
Zajem zaslona
Janša in Snežič skupaj na zabavi v Mariboru.

Podjetja za oglaševanje in marketing

Na istem naslovu v Banjaluki, kjer ima danes sedež Stropnikovo podjetje RS Logistic, je bilo konec leta 2018 ustanovljeno podjetje Vanjski marketing, za katerim po podatkih Capital.ba prav tako stoji slovenski državljan.

Soustanovil ga je namreč Tomaž Usenik, lastnik ljubljanske oglaševalske agencije Urbanum, ki ima plakatna mesta na elitnih lokacijah v prestolnici in drugod po državi. V stik z Rokom Snežičem je očitno prišel že konec leta 2017, torej v času, ko so se v SDS pod vodstvom Janeza Janše z Dijano Đuđić dogovarjali o najemu 450 tisoč evrov visokega posojila. Takrat je Usenik za direktorja Urbanuma imenoval Aleksandra Savanovića iz Banjaluke, ki je po naših podatkih tesno povezan z mrežo slamnatih oseb, v kateri naj bi imela ključno vlogo Rok Snežič in Dijana Đuđić.

Med tistimi, ki so uporabljali Snežičeve storitve pri odpiranju podjetij v Banjaluki, so tudi nekatera imena, povezana s stranko SDS. Med njimi je Marko Kaloh, brat vidnega člana in poslanca SDS Dejana Kaloha. Pred zadnjimi lokalnimi volitvami se je javno izpostavil kot podpornik pozneje poraženega mariborskega župana Andreja Fištravca.

Ko podjetje v Sloveniji ugasne, gredo v BiH

Odkrili smo tudi več primerov, ki dokazujejo, da so slovenski državljani podjetje v Banjaluki odprli po tem, ko je njihovo podjetje v Sloveniji zašlo v težave.

Tako je konec avgusta lani v stečaju končalo podjetje Krisko Team, ki je bilo v lasti Mariborčana Gregorja Koštomaja. Po ugotovitvah stečajnega upravitelja se je ukvarjalo z gostinsko dejavnostjo v lokalu Guma Bar. Le nekaj tednov po stečaju je bilo v Banjaluki ustanovljeno podjetje Trinaest 13, ki je v lasti Koštomaja.

Podobno je bilo v primeru mariborskega podjetja Lux Factor v lasti Marka Glinška. To je leta 2017 zašlo v velike finančne težave in maja lani razglasilo stečaj. Glinšek je medtem že konec leta 2018 odprl istoimensko podjetje v Banja Luki.

Podjetje v Republiki Srbski ima tudi Janez Privošnik, ki je visoko pri vrhu seznama slovenskih davčnih dolžnikov. Po naših podatkih ima za okoli 800 tisoč evrov obveznosti do države. Medtem ko njegovo slovensko podjetje Jap-Pro ustvarja nizke prihodke in ima pogosto težave z blokadami računov, ima v Banjaluki že od februarja 2018 podjetje Jap-Pro BH.

Furs: težave pri izmenjavi podatkov

Na Fursu so za Necenzurirano.si povedali, da podjetja, ki jih slovenski državljani ustanavljajo v BiH, sama po sebi niso sporna. Sporno pa je, če se z njihovo pomočjo krši oziroma zlorablja predpise, vključno s predpisi o obdavčenju.

Na vprašanje, koliko postopkov so že uvedli proti davčnim zavezancem, ki imajo podjetja v Bosni in Hercegovini in ali so med njimi tudi takšna, ki so bila že v postopkih, nam na Fursu niso mogli posredovati odgovora, ker to iz njihovih evidenc ni razvidno. Furs nima na voljo podatkov o povezanih osebah po posameznih državah. V evidencah prav tako nimajo podatka o tem, v katerih primerih je bila dodatno obračunana davčna obveznost zaradi transakcij oziroma izplačil v BiH.

Priznavajo, da zadevo otežuje tudi dejstvo, da BiH še ni podpisnica določenih mednarodno uveljavljenih standardov. Po dosedanji praksi si Slovenija informacije z BiH izmenjuje le na zahtevo in ne spontano oziroma samodejno. To namreč ugotavljajo v davčnih inšpekcijskih nadzorih, v katerih morajo tujim oblastem izkazati interes oziroma dokazati, da poteka preiskava.