KAKO REGENERIRATI GOSPODARSTVO

Začenja se še ena bitka: izgube, odpuščanja, stečaji

P.K.
16. 5. 2020, 19.12
Posodobljeno: 16. 5. 2020, 19.23
Deli članek:

Srečevali se bomo z veliko, največjo krizo zaradi zaustavitve življenja v novejši zgodovini. Ni namreč panoge ali niše, ki zaradi posledic epidemije ne bi bila prizadeta.

Profimedia
Ves svet je zaradi posledic ukrepov, ki jih je bilo treba sprejeti zaradi grožnje javnemu zdravju, padel v hudo gospodarsko krizo.
Ni vse črno
Nekateri so imeli med epidemijo lepo priložnost. Spletna prodaja je gotovo ena od takih panog, pa tudi mnoge dejavnosti, povezane z digitalizacijo, dobro je šlo tudi tistim, ki se ukvarjajo s takšno in drugačno zaščitno opremo.

Da bi ugotovili, kakšno je vzdušje med podjetniki, je Klub slovenskih podjetnikov (Slovenian Business Club – SBC) v zadnjih dveh mesecih z anketami redno spremljal, kako se domače podjetništvo spoprijema z izzivi.

Izkazalo se je, da je zelo hudo s turizmom in panogami, ki so z njim najtesneje povezane. »V turističnih agencijah pričakujejo vsaj 50- do okoli 70-odstotni upad prihodkov, izjemno veliko zaposlenih pa lahko vsaj za leto dni izgubi službo. Zato bo najpomembnejši izziv agencij v naslednjem letu, kako zadržati ključne kadre. Brez močne državne podpore to ne bo mogoče. Prav tako to ne bo mogoče brez modrih in učinkovitih ukrepov za rahljanje mejnih režimov med državami s solidno epidemiološko situacijo, da turizem varno zaživi v čim večji meri,« je izsledke ankete predstavil Klub slovenskih podjetnikov.

Turizem drugačen tudi v letu 2021

Poudarili so, da bo treba pri rahljanju ukrepov ravnati zelo tenkočutno in previdno. »Kot je kapital plaha ptica pri investitorjih, je zdravstvena varnost zdaj plaha ptica pri turistih. Ne glede na to bo turizem utrpel škodo zaradi epidemije vsaj tudi v letu 2021, ob čemer je pričakovati začasno spremenjene navade potrošnikov,« so dejali v podjetniški organizaciji.

Izpostavili so, da bo zelo prizadet nišni korporativni, kongresni turizem, ki ga organizirajo slovenska podjetja. Po zdravstveni krizi, so pojasnili, bo to dejavnost udarila še recesija. »Po naših informacijah nekatera tuja podjetja že odpovedujejo svoje dogodke celo za leto 2021.« Hude udarce doživljajo tudi tisti, ki se ukvarjajo z organizacijo različnih dogodkov, od množičnih in sejemskih do podjetniških, pa tudi dobavitelji različne opreme (za gostince, hotele, kavarne … ) in montažnih objektov (šotorov in podobnega). 

STA
Goran Novković: »Če povežemo vzrok krize in globalizacijo, ki se je zgodila v zadnjih 100 letih, potem razmer, kot smo jim priča zdaj, še ni bilo in seveda je zelo specifično pripravljati tudi odgovor na tako krizo.«

Kako se bo pobrala Goriška

Tudi igralništvo je po besedah Kluba slovenskih podjetnikov močno prizadeto. Skoraj povsod po svetu so igralnice zaprte ali pa beležijo izjemno slab obisk. »Las Vegas pred dnevi še vedno ni obratoval. Macao, ki je poleg prej omenjenega Vegasa glavna igralniška destinacija na svetu, je odprt, a so pred desetimi dnevi tam beležili za 90 odstotkov nižji promet kot v enakem obdobju lani. Ker so ostali zaprti in brez prihodkov, tudi svojim dobaviteljem ne plačujejo. Utrpeli naj bi od 70- do 100-odstotni izpad prihodkov v zadnjih dveh mesecih,« so povedali v klubu in dodali, da bodo igralniške destinacije po svetu različno hitro okrevale.

Izpostavili so Goriško, kjer je igralništvo tako razvito tudi zaradi bližine Italije in Italijanov. Ti namreč predstavljajo zajeten del gostov v igralnicah tega območja. »Na Goriškem je izjemno veliko zaposlenih povezanih neposredno ali posredno s temi dejavnostmi. To regijo bi država zaradi naveze z Italijo, ki je huje prizadeta in v kateri bodo sproščanje mej, gibanja in povrnitev zaupanja počasnejši, morala obravnavati posebej,« so dejali.

STA
V turističnih agencijah pričakujejo vsaj 50- do okoli 70-odstotni upad prihodkov.

Niti enega nastopa

Zelo težko je v tem času tudi vsem, ki delajo v zabavni industriji. Pri teh je ena od glavnih platform in sredstev za zaslužek oder oziroma druga prizorišča. So praktično neaktivni, brez prihodkov, ker je prišlo do 100-odstotnega upada prireditev, 60-odstotnega upada javnega predvajanja glasbe in 90-odstotnega upada prodaje proizvodov. Glasbeniki, stand up komiki in drugi umetniški ter kreativni ustvarjalci so praktično ob ves prihodek.

Tudi na področju avtomobilske industrije je zelo resno – doživljajo trikratni udarec. Poleg tehnološke negotovosti in upada prodaje jih je zdaj udarila še epidemija. »Slovenija ima močne razvojne dobavitelje z ogromno akumuliranega znanja in razvojnimi potenciali, a so razmere težke, tudi zaradi prekinitve dobavnih verig. Gre za izjemno pomembno slovensko panogo z močnimi multiplikativnimi učinki. Na tem področju bo nujna tudi shema pospeševanja prodaje vozil 'staro za novo' na evropski in slovenski ravni, sicer bodo težave še hujše,« menijo v klubu.

Čas za »debirokratizacijo«

Kar zadeva gradbeništvo, zaradi pričakovane recesije pričakujejo upad zasebnih investicij, ki so bile v Sloveniji pred epidemijo nekaj let v razmahu. »Zlasti to velja za večje investicije, pri manjših pa se že zdaj pozna okoli 25-odstotni padec. Zato je toliko pomembnejše, da okrepimo javne investicije. A to ne bo dovolj. Zdaj je čas tudi za odpravo birokratskih postopkov in pospešitev pridobivanja dokumentacije za gradnjo, sicer bodo razmere še hujše. Poleg hitre izdaje gradbenih dovoljenj so trenutno še bolj ključna okoljska dovoljenja. Zakonodajo je nujno treba poenostaviti,« so povedali. Omenili so tudi tehnične in gradbene trgovine, ki bi jim deloma lahko pomagala val močnejših javnih investicij in debirokratizacija. Ocenjuje se, da so trgovine v tej branži utrpele za okoli 40-odstotni padec prihodkov.

Kako ocenjuje delo vlade

Goran Novković, izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov, ki je čas, v katerem smo, označil za zelo edinstven, saj glede na vzrok krize verjetno še nikdar prej nismo bili v takem položaju, meni, da se je vlada skupaj s strokovno skupino pod vodstvom Mateja Lahovnika na začetku krize zelo dobro odzvala. »Ključni ukrepi so šli v pravo smer – pomagali so podjetjem in zaposlenim, v trenutku, ko je veljala prepoved dejavnosti, na način, da so vsi ti in drugi imeli možnost preživetja v prvih dveh mesecih. Tudi pozneje, ko je bil čas za drugi paket ukrepov za zagotavljanje likvidnosti in poroštev, je bilo prav tako dobro zastavljeno, je pa res, da je sledilo nekaj birokratskih zapletov,« je dejal Novković.

Pojasnil je, da ima v mislih predvsem finančno pomoč zaposlenim, ki so jih podjetja zalagala sama: »Podjetja so namreč morala vseeno najprej izplačati plače, potem pa jim je država vračala denar. Podjetja bi ta denar lahko porabila za kaj drugega. Nekatere države so to zadevo uredile tako, da je država denar nakazala direktno ljudem, pri nas pa je bilo tako, da je moralo podjetje obračunati plačo, jo izplačati in čez nekaj dni, lahko tudi skoraj en mesec pozneje, je država podjetju vrnila ta denar. Za zagotavljanje likvidnosti v tem občutljivem času to ni bilo najbolj spretna poteza, a na srečo hujših posledic vseeno ni bilo. Pri likvidnostih kreditih pa se bo šele videlo, kako hitro bodo podjetja lahko prišla do njih.«

Skrajšan delovni čas

Kako bo od zdaj naprej, pravi, bomo videli. Omenil je, da je imel njihov klub ravno včeraj srečanje s predstavniki vlade o tretjem svežnju ukrepov. »V tem trenutku smo zadovoljni z informacijami, da bo država sledila, vsaj tako kaže, avstrijskemu in nemškemu zgledu. Gre za model skrajšanega delovnega časa. Po tem modelu lahko podjetja v času, ko nimajo dela, nekatere delavce dajo na čakanje, ampak ne na način, da so ves čas doma, ampak le določeno število ur. Po tem principu bi se podjetja lahko zelo fleksibilno odločala, koliko časa bo delavec delal in koliko ne, kar pomeni, da lahko dobimo situacijo tako imenovanega štiriurnega delovnika ali nekaj podobnega,« je pojasnil.

Meni, da bi to precej vplivalo na zmanjšanje brezposelnosti, bi pa podjetjem to omogočalo tudi, da so bolj fleksibilna na povpraševanje na trgu, »ker nihanja pri povpraševanju bodo ponekod zelo huda, zaradi recesije, ki prihaja. Pri tretjem svežnju je pomembno še to, da so tisti, ki so najbolj prizadeti, še naprej deležni ukrepov iz prvega svežnja, ki se bo s koncem epidemije najbrž ukinil. Naša želja je, da se po sektorjih pregleda in določi odstotek skokovitega padca prihodkov ter se najbolj prizadetim najbolj pomaga. Poglejmo primer pri prevoznikih: v isti branži so tako tisti, ki opravljajo prevoze turistov, kot tisti, ki opravlja prevoze za spletno prodajo (razvoz, dostava). Slednji ima še več dela kot prej, prvi pa nič, in najbolj pošteno bi bilo, da se najbolj pomaga prvemu.«

Branimo zdravje in svoje službe

Novković je še enkrat poudaril, kako pomembno je prav zastaviti ukrepe iz tretjega svežnja. »Da bodo pošteni in učinkoviti, da izidemo iz te krize kot zmagovalci. Naj pa poudarim še, da je pomembno, da država podpre tudi tiste, ki bodo najbolj rasli v tem in naslednjem obdobju, da jim zagotovi dobro poslovno okolje, saj bodo prav oni nosilci izhoda iz krize, oni bodo najbolj rasli, oni bodo zaposlovali.«

Izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov je za konec povedal, da smo v tej krizi vsi še bolj ozavestili, kako zelo pomembni so zdravje, delovna mesta oziroma eksistenca in svoboda. »Vse to kot posamezniki potrebujemo, s tem da se držimo vseh ukrepov za zdravstveno zaščito. Ne gre samo za to, da branimo svoje zdravje, saj s tem, ko se držimo ukrepov, branimo tudi delovna mesta, ker v primeru, da bomo disciplinirani, še vedno previdni, ne bo novih ukrepov, omejitev v gibanju. Prav je, da popuščamo, ne smemo pa se povsem sprostiti. Če bomo tako delovali, menim, da Slovenija lahko iz te krize odide kot zmagovalka,« so besede Gorana Novkovića.