KAJ STORITI?

Starši, ali sploh veste, kaj počno vaši otroci na spletu?

Dženana Kmetec / Štajerski tednik
7. 5. 2020, 06.45
Deli članek:

Pogovori po družbenih omrežjih te dni kar cvetijo, kar je priložnost za zlorabe in izsiljevanje otrok. Je rešitev aplikacija za starševski nadzor?

Profimedia
Otroci v teh dneh veliko čas preživijo na spletu. Pa vemo, kaj dejansko počnejo?

Pred karanteno smo večkrat slišali opozorila, kako pomembna je zmerna raba sodobne tehnologije, v zadnjih tednih pa so se bistveno bolj v osredje postavile njene velike prednosti. Šolsko delo poteka večinoma v spletnih učilnicah, po elektronski pošti in raznih spletnih platformah za predavanja. Pouk, sestanki, treningi, vzdrževanje stikov … na vseh teh področjih nam splet v trenutni situaciji lajša povezovanje. Da bi bila raba interneta varna, so v času njegove povečane uporabe policisti pripravili opozorila in spomnili na tveganja, ki prežijo na svetovnem spletu, posebej pa so jim izpostavljeni otroci. Preventivno delo na tem področju policija usmerja prav k najmlajšim, otrokom in mladostnikom, zanje so pripravili skupek nasvetov za varno in brezskrbno deskanje po brezmejnem spletu. Obenem poudarjajo, kako pomembno je, da so s tem, kaj otroci počnejo na spletu, seznanjeni starši oziroma skrbniki.

Česar ne bi pokazal babici, ne objavljaj!

Konkretne informacije, namenjene ozaveščanju o varni rabi interneta, so na voljo na spletni strani safe.si. V primeru nadlegovanja so seveda prvi naslov starši, na voljo pa sta tudi telefon TOM na številki 116 111 in Policija na številki 113. 

V teh dneh, ko so zaradi virusa otroci večino dneva zaprti za domačimi stenami, so aktualni pogovori po družbenih omrežjih in v spletnih klepetalnicah. Zelo preprost nasvet policije otrokom je, naj se pred vsako objavo vprašajo, ali bi to sliko pokazali svoji babici: »Če je odgovor ne, potem ne sodi niti na splet!« Previdnost pri pošiljanju fotografij, sploh tistih, na katerih je otrok pomanjkljivo oblečen, je izjemnega pomena. Posledice so lahko trajne, vodijo v posmehovanja in sramoto, organi pregona, ki se s tem prepogosto srečujejo, pravijo: »Nikoli namreč ne vemo, kdo je fotografijo poslal naprej ali kdo si jo je shranil na svoj telefon. Kmalu se lahko fotografija znajde na neprimernih spletnih straneh, od koder jo je nemogoče odstraniti in nad njo nimamo več nadzora. Kar gre gor (na splet), pride težko nazaj dol.«

Posledice pogovora z neznanci so lahko grozljive

Med osnovne preventivne ukrepe za ohranjanje varnosti sodi varovanje osebnih podatkov. Pri tem ne gre le za osnovne podatke o posamezniku, kot so ime, priimek, starost, pač pa tudi naslov bivanja, kraj šolanja, informacije o tem, kam gremo na potovanje, s kom se družimo in podobno. »Vse to so podatki, ki nekomu s slabimi nameni o nas povedo več, kot bi si mi želeli. Zelo hitro se lahko namreč zgodi, da se vrnemo z 'mega' potovanja, doma pa nas pričaka izropano stanovanje. Vlomilcu smo namreč jasno povedali, da nas ne bo doma, ker bomo dva tedna na križarjenju,« ne le otrokom, tudi drugim uporabnikom spleta svetuje policija. In še en nič kolikokrat slišan nasvet: ne pogovarjajte se z neznanci, ki ste jih spoznali na spletu, in ne pristajajte v pogovore z njimi po spletni kameri. Posledice so lahko grozljive. »Nimajo vsi dobrih namenov in ne želijo, da bi ostali zgolj 'prijatelji'. Morda se za nekim profilom skriva nekdo, ki bi vas rad izkoristil in zlorabil. Neznancem nikoli ne pošiljajte svojih fotografij in ne pogovarjajte se z njimi po spletni kameri. Če se vam to vseeno zgodi, poiščite pomoč! Gesel ne zaupaj nikomur. Pogosto jih menjuj,« še svetuje policija, ki je na voljo na telefonski številki 113, priporočljivo pa je, da se otroci najprej obrnejo na starše.