Umaknjeno od oči javnosti nastaja težko pričakovani drugi koronski megazakon, ki naj bi popravil številne napake prvega in prinesel olajšanje gospodarstvu, ki se lomi pod bremeni krize. Čeprav vlada skupaj s strokovnjaki ukrepe pripravlja v tišini, je v javnost že prišlo nekaj predlogov, ki pa so predvsem pri gospodarstvu že naleteli na hude kritike. Po današnjem srečanju širše koalicije pa so koalicijske stranke lahko še popoldan poslale dodatne predloge, ki jih bo vlada obravnavala danes in jutri.
Protikoronski paket 2 (#PKP2) v pripravi je po mnenju Gospodarske zbornice (GZS), Obrtno podjetniške zbprnice (OZS), Ameriške gospodarske zbornice Slovenije (AmCham) in Britansko-slovenske gospodarske zbornice sicer korak v pravo smer, a kaže resne pomanjkljivosti. Kot ugotavljajo gospodarstveniki, je slovenska shema poroštev, kot je predstavljena v predlogu ministrstva za finance, trikrat nižja kot v treh primerljivih državah ter pri dveh milijardah evrov predstavlja le štiri odstotke slovenskega BDP.
Kredit le za tiste, ki jih dobijo že zdaj?
Ob tem menijo, da je delež državnega poroštva zelo nizek, zaradi česar obstaja bojazen, da poslovne banke ne bodo v največji možni meri zagotavljale kreditnih virov družbam, ki jih najbolj potrebujejo, temveč le tistim, ki že zdaj nimajo težav s pridobivanjem posojil. Velik izziv po mnenju gospodarstva predstavlja tudi mehanizem izvajanja poroštev, saj predvideva poplačilo poroštva iz proračuna ali pa z obveznico SID. Slednja posebnost lahko pomeni nevarnost, da se celoten dolg SID-banke začne šteti v javni dolg, prav tako pa banke takšne oblike mehanizma ne potrebujejo, saj imajo na voljo zadosti likvidnosti. Zato ocenjujemo, da je mehanizem izvajanja poroštev po nepotrebnem zapleten in bo pomenil dodatno oviro namesto prednosti pri dostopu do posojil.
Tudi omejitev na posamezen subjekt je precej večja, kot jo določa okvir Evropske komisije. Pri nas bodo takšna posojila dobile le družbe v znesku deset odstotkov letne prodaje in enkratnika letnih stroškov dela, medtem ko okvir EU te omejitve dopušča znatno višje (25 odstotkov prodaje in dvakratnih letnih stroškov dela).
Preveč birokracije
Gospodarstveniki opozarjajo tudi na to, da je ključna za gospodarstvo hitrost implementacije predlogov v praksi in administrativna poenostavitev pri zaprosilu za sredstva ter kasnejšem poročanju. »Osnutek zakona tega ne omogoča. Nasprotno, predlagana poroštvena shema je zaradi svoje kompleksnosti postavljena pod vprašaj,« so zapisali konec tedna v pismu vladi. Da so ukrepi vlade vse prej kot preprosti, se je pokazalo pretekli teden, ko so se na Furs usula vprašanja vseh, ki oddajajo vloge in delajo obračune prispevkov oziroma plač.
Popravki ukrepov
V drugem paketu bo tudi nekaj popravkov prvega megazakona, saj je ta spregledal več skupin prebivalstva, ki so se tako znašle v hudi stiski. Tako bodo med prejemnike mesečnega temeljnega dohodka uvrščene tudi poslovodne osebe v zadrugah in zavodih. Med prejemnike se uvršča tudi osebe (samostojni podjetniki, kmetje in družbeniki), ki so jim priznane pravice iz naslova starševskega varstva, in družinski pomočniki. V novi predlog naj bi bilo zapisano tudi, da so vsi upravičenci do temeljnega dohodka oproščeni plačila vseh davkov in prispevkov.
V zakon naj bi se v 35. člen dodalo tudi določilo, po katerem naj bi bili do pomoči upravičeni tudi tisti samostojni podjetniki, ki se jim je promet v mesecu marcu znižal za 25 odstotkov glede na povprečen mesečni dohodek v letu pred uveljavitvijo zakona in v mesecu aprilu in maju za 50 odstotkov v primerjavi s povprečnimi mesečnimi dohodki v letu dni pred uveljavitvijo zakona. Tako naj bi se razširil krog upravičencev tudi na tiste, ki imajo izrazito sezonsko delo. Ali bo kot izhodišče upravičenec uveljavljal promet v mesecu februarju ali povprečje preteklega leta, se upravičenec odloči sam. Ublažilo naj bi se tudi določilo, da bodo morali pomoč vračati tisti espeji, ki bodo v drugi polovici leta 2020 ustvarili več kot 20-odstotno rast prometa v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2019. Cenzus naj bi se z drugim zakonom zvišal na 50 odstotkov.
Drugi megapaket ukrepov naj bi prinesel tudi določilo, da se v primeru podaljšanja ukrepov temeljni mesečni dohodek izplača tudi za mesec junij.
