Zelena luč za vse

Še zadnji ministrski kandidati uspešno prestali zaslišanja

J.P./STA
13. 3. 2020, 17.55
Posodobljeno: 13. 3. 2020, 18.11
Deli članek:

Še zadnji štirje kandidati za ministre v tretji vladi Janeza Janše so dobili zeleno luč pristojnih komisij DZ.

Bobo
Zaslišanja so zaključena.

Kandidat za ministra za razvoj, strateške projekte in kohezijo Zvonko Černač je uspešno prestal zaslišanje pred odboroma DZ za gospodarstvo in za zadeve EU. Za ministra brez listnice, pristojnega za razvoj, strateške projekte in kohezijo, predlaga SDS Janeza Janše. "Tako prva kot druga Janševa vlada sta bili pri pogajanjih za naš del bruseljskega kolača uspešni," je dejal v predstavitvi kandidature za ministra in dodal, da goji zmerni optimizem, da se bo pod novo vlado položaj na področju črpanja evropskih sredstev izboljšal v naš prid. 

Stanje na tem področju namreč ni dobro. "Je boljše kot pred letom in pol, a precej slabše, kot je bilo v primerljivem obdobju prejšnje finančne perspektive 2007-2013," je ugotovil. Njegova naloga zato bo zagotoviti, da bo Slovenija počrpala vsa razpoložljiva sredstva iz obstoječe finančne perspektive in pravočasno pripravila vse podlage za novo, in sicer za tiste projekte, ki bodo dobri za ljudi ter bodo pomagali zmanjševati zaostanek v razvitosti med regijami. 

Bobo
Zvonko Černač

V veljavnem programskem obdobju 2014-2020 Slovenija razpolaga z nekaj več kot tremi milijardami evrov evropskih sredstev. Černač je ugotovil, da je ogroženih 10 odstotkov sredstev. Gre za 300 milijonov evrov, kar ne pove veliko, a to pomeni, recimo, 6000 postelj v domovih za starejše, je dejal. "Niti ena postelja ne sme in ne bo izgubljena, počrpati moramo vse," je poudaril. 

A če želimo do leta 2023 počrpati vsa sredstva, gre za najmanj 500 milijonov evrov na leto. To pomeni veliko težavo tako za državni kot občinske proračune, je ugotovil Černač in dodal, da utegne dinamiko črpanja dodatno otežiti epidemija novega kooronavirusa. 

Prilivi iz EU so v teh časih še posebej pomembni, je dejal in opozoril, da je v letošnjem proračunu predvidenih za nerealnih 1,7 milijarde evrov povračil iz evropske blagajne. Toliko po njegovi oceni zagotovo ne bomo mogli počrpati, zato bo treba pripraviti rebalans. "Če bomo potem vzpostavili podlage za normalno črpanje v naslednjih treh letih, tu sicer ne vidim velike težave," je dejal. 

Bistvena se mu zdi nova finančna perspektiva 2021-2027, glede katere dogovora na ravni EU še ni, vendar je finančni okvir bolj ali manj znan. Čeprav nekateri trdijo, da do dokončnega dogovora ni smiselno začeti pripravljati programov, pa Černač meni drugače. "S pripravami je treba začeti takoj, saj grob okvir imamo, znane so tudi vsebinske prioritete, na katerih bo vztrajala Evropska komisija," je poudaril. 

Ob tem se mu zdi smiselna priprava dveh ločenih operativnih programov za izvajanje kohezijske politike. Z enim programom za vzhodno in drugim za zahodno kohezijsko regijo bi lahko namreč vzhodnemu delu države pomagali pri dohitevanju razvojnega zaostanka. "Ne bom dovolil, da bi nekdo registriral poštni nabiralnik na območju vzhodne regije, potem pa črpal ta sredstva nekam drugam," je poudaril. 

Operativni program - Slovenija ima trenutno le enega za celotno državo - je eden od ključnih dokumentov, ki so podlaga za izvajanje evropske kohezijske politike v posamezni državi članici. Z dvema bo izvajanje evropske kohezijske politike lažje, je prepričan. Vendar služba vlade za razvoj in kohezijsko politiko te odločitve ne more sama sprejeti, saj gre za vprašanje na ravni vlade in DZ. 

Glede same službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki jo bo vodil, če bo potrjen za ministra, je dejal, da morda potrebuje sanacijskega upravitelja. V letu in pol bo že peti minister na tem položaju, kar se mu ne zdi ravno najboljša popotnica. 

Uspešnost črpanja pa ni odvisna le od vladne službe, ki jo bo vodil. Da bo lahko uspešno delal, bosta ključna ministra za finance ter za okolje in prostor, pomembno se mu tudi zdi uživanje podpore predsednika vlade. Zavzel se je tudi za bolj izraženo svetovalno nalogo vladne službe upravičencem do evropskih sredstev in se dotaknil tudi vprašanja njenega informacijskega sistema. "Če obstajajo težave, jih je treba odpraviti," je dejal, o podrobnostih pa danes še ni govoril, saj se mora s stanjem še seznaniti. 

Služba vlade za razvoj bo imela tudi pomembno vlogo pri regionalizaciji. Ljudem je najprej treba dati vedeti, da se določene naloge, ki se opravljajo na državni ravni, lahko opravljajo tudi na nižji ravni in so jim tako bližje je dejal in poudaril: "Ne smemo pa z decentralizacijo dobivati le novih direktorjev, tajnic in fikusov." 

Da je bila Černačeva predstavitev za kohezijskega ministra ustrezna, je glasovalo 20 poslancev obeh odborov, 11 jih je bilo proti.

Odpravljanje čakalnih dob

Zaslišanje pred odborom DZ za zdravstvo je uspešno prestal tudi kandidat za ministra za zdravje Tomaž Gantar. V skoraj osemurnem zaslišanju je Gantar odgovarjal na številna vprašanja članov odbora. Roberta Pavšiča (LMŠ) je zanimalo, ali se kandidat za ministra zavzema za ukinitev dopolnilnega zavarovanja. Gantar je odgovoril, da s tovrstnim zavarovanjem trenutno ni zadovoljen nihče, a bi bila njegova ukinitev in prenos na obvezno zavarovanje finančno nevzdržna. "Tudi zato je bil eden od razlogov, da prenos do zdaj ni uspel, nasprotovanje ministrov za finance," je dejal.

Glede čakalnih dob je ocenil, da je treba financirati storitve, ki jih ljudje potrebujejo in ne tistih, ki jih ponujajo sami izvajalci. Strinja se, da je mogoče čakalne dobe odpravljati tudi z javnim razpisom, a je tudi opozoril, da je to smiselno le na krajši rok.

Bobo
Tomaž Gantar

Bojana Muršič (SD) je kandidata spomnila, da je leta 2013, ko je odstopil kot minister, navedel, da odstopa zaradi "absolutno premajhne moči" znotraj takratne koalicije ter pritiskov lobijev. Zato jo je zanimalo, ali meni, da bo imel v tej koaliciji več moči. Gantar je odgovoril, da je leta 2013 odstopil, ker se v takratni koaliciji, ki jo je vodila Alenka Bratušek, ni bilo mogoče dogovoriti za nič in se ni dalo sprejeti praktično ničesar: "Verjamem, da je lahko tokrat drugače."

Zanikal je, da bi kdaj odstopil zaradi lobijev, prav tako mu ti niso nikoli grozili: "So pa lobiji vedno tisti, ki lahko mečejo pesek v kolesje," je dejal.

Glede korupcije v zdravstvu je menil, da je ena največjih težav na tem področju zakon o javnih naročilih, ki onemogoča pregledne nakupe.

Franca Trčka (Levica) so zanimali ukrepi na področju duševnih bolezni. Gantar je ob tem opozoril na resolucijo o duševnem zdravju, ki je bila sprejeta, in se zavzel, da se jo izpelje. Gre pa za nekaj deset milijonov evrov, ki jih je treba zagotoviti v nekem splošnem dogovoru, je dejal.

Ko bo prevzel ministrstvo, se namerava poleg spopada s koronavirusom prioritetno lotiti priprave novega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter zakona o dolgotrajni oskrbi. Kot je dejal, bo naredil vse, da bosta oba pripravljena "vsaj do konca počitnic".

To, da so zdravniki del enotnega plačnega sistema, se mu ne zdi prav, ker zaradi tega ni stimulacije in nagrajevanja uspešnih. Tudi ukrepa, da bi se morali študentje medicine po končanem študiju zaposliti v zdravstveni ustanovi v Sloveniji, ne podpira.

Na poziv, naj se izrecno izjasni, ali je za zasebno ali javno zdravstvo, pa je odgovoril: "Zagovarjam javno zdravstvo, ki pa mora biti učinkovito in dobro. Bo pa vedno obstajal tudi delček zasebnega zdravstva. Če tega ne bi bilo, bi bile čakalne dobe še daljše, na voljo bi bilo manj opreme."

Že v uvodni predstavitvi na odboru je sicer Gantar ocenil, da je javni zdravstveni sistem v Sloveniji na najnižji ravni, zato da ga je treba krepiti. Ocenil je, da bo zdravstvo v prihodnosti povzročalo velike javnofinančne izdatke in če ne bodo sprejeli pravih rešitev, se obetajo zelo velike socialne stiske državljanov. Opozoril je na kadrovsko podhranjenost predvsem zdravnikov na primarnem nivoju, medtem ko je učinkovit primarni zdravstveni nivo nujen za vzdržen zdravstveni sistem.

Pomoč zaposlenim v kulturi

Več poslancev je na Vaska Simonitija, kandidata ministra za kulturo, naslovilo vprašanje glede ukrepov, ki jih bo ministrstvo za kulturo izvedlo v pomoč zaposlenim v kulturi, predvsem pa samozaposlenim, ki so v najbolj nezavidljivem položaju. Po Simonitijevem mnenju bo treba poskrbeti za vse, ki so imeli določena pogodbena razmerja, na način, da se jim povrne izgubljena sredstva. Kot je obljubil, bo zbral podatke o prizadetih samozaposlenih in šel z njimi na ministrstvo za gospodarstvo.

Po Simonitijevem mnenju bi rešitve za siceršnjo problematiko samozaposlenih, na kar so se tudi nanašala poslanska vprašanja, morali poiskati v dobrih evropskih praksah. Ministrstvo bo predlagalo srečanje z njimi, na katerem se bodo dogovorili o ustanovitvi neke organizaciji, bodisi zadruge ali kulturne zbornice.

Simonitija je začudilo vprašanje Karle Urh (LMŠ), če se morda obeta privatizacija na področju kulture. Kot je dejal, ne pozna "hotenj in skritih namenov ljudi", ki bi si želeli pridobiti kulturno dediščino in se z njo okoristiti. Je pa spomnil, da ponekod propada kulturna dediščina v rokah lokalnih skupnosti. Poudaril je, da sodi kulturna dediščina pod ustavno kategorijo in da se bo sam trudil za njeno varstvo.

Strah pred vplivom na uredniško politiko RTV Simoniti, kar ga je vprašala Karla Urh, pripisuje splošni miselnosti, da si želi stranka, ki ji pripada, podrediti medije. Ob tem je spomnil na "strašno sliko privatnih medijev", ki so lani odpustili okoli 130 novinarjev. Od RTV pričakuje le, da se obnaša profesionalno in odgovorno ter brez izgub.

Bobo
Vasko Simoniti

Na vprašanje Lidije Divjak Mirnik (LMŠ), kaj bo storil glede sovražnega govora in lažnih novic v medijih, je odvrnil z besedami: "Simoniti ne bo nikoli podpisal ničesar, kar bi pod krinko sovražnega govora preprečevalo svobodo govora." Kot je pojasnil, je bilo zaradi preprečevanja svobode govora v zgodovini prelito preveč krvi. Lažne novice pa so po njegovem mnenju fenomen, ki se pojavlja od prvih časopisov dalje.

Več poslancev, med njimi tudi Samo Bevk (SD), so ga spraševali glede t.i. zakona o kulturnem evru. Lidija Divjak Mirnik (LMŠ) mu je očitala, da so bili proti zakonu le trije poslanci iz njegove stranke. Simoniti je pohvalil dosedanjega ministra Zorana Pozniča, da mu je uspelo zakon spraviti skozi parlamentarno proceduro. Pri tem se je strinjal z Bevkom, da si bo treba izboriti prvih devet milijonov.

Dotaknil se je tudi vprašanja NUK II. Spomnil je na zgodovino projekta, v katerem je po njegovih besedah že v začetni fazi pošlo pet milijard evrov. Napovedal je, da bo preveril, kje je zadeva danes, sicer pa meni, da Plečnikova NUK ustreza današnjim potrebam, potrebuje pa kakovostna skladišča.

O delovanju institucij, ki so pod okriljem ministrstva, je dejal, da zanje veljajo zakoni in da ne more minister odgovarjati na vsa njihova vprašanja in dileme. Na vprašanje Primoža Sitarja (Levica) o avtonomnih kulturnih conah pa je dejal, da jih je treba podpirati, "a najprej jih mora prepoznati mesto, šele nato država". Na očitek predsednice odbora Violete Tomič (Levica), da v koalicijski pogodbi ne najde kulture oziroma ukrepov v polju kulture, je odvrnil, da naloga tega dokumenta ni, da gre v podrobnosti.

Ohranjanje slovenske kulture

Ohranjanje slovenskega jezika ter skrb za mlajše generacije in povezovanje s slovenskimi znanstveniki v tujini so bile teme, ki so prevladovale na današnjem zaslišanju kandidatke za ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Helene Jaklitch pred pristojno komisijo DZ. 

Da je ključnega pomena ohraniti slovensko kulturo, identiteto in jezik, so se strinjali tako kandidatka za ministrico kot člani komisije DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Še največ polemike je med razpravo sprožila pobuda Jožeta Tanka (SDS), da bi se urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ga bo poslej vodila Jaklitscheva, formalno povezal s Slovensko škofovsko konferenco ter mrežo slovenskih duhovnikov po svetu.

Poslanec Marko Koprivc (SD) je ob tem opozoril na ustavno določilo o ločenosti cerkve od države. Jaklitscheva, ki je podprla pobudo Tanka, je v odgovoru dejala, da se popolnoma zaveda ločenosti cerkve od države, ne vidi pa ničesar protiustavnega v tem, če se sreča s predsednikom Slovenske škofovske konference. "Slovenski duhovniki po svetu so vedno bili steber slovenske skupnosti," je dejala.

Bobo
Helena Jaklitsch

Jaklitsceva tudi podpira, da bi našli nove priložnosti za povezovanje z izseljenstvom ter da bi se slovenski izobraženci in znanstveniki po svetu radi vračali v domovino. Zavzela se je za večjo ozaveščenost Slovencev doma o obstoju Slovencev za mejo in po svetu, večji poudarek tej tematiki v učbenikih, večjo prisotnost v medijih ter najrazličnejše oblike povezovanja mladih v Sloveniji s tistimi v zamejstvu in po svetu.

Kot je še dejala v odgovoru na vprašanje Karle Urh (LMŠ), si Slovenija mora prizadevati, da Slovenci v Italiji dobijo svojega predstavnika v italijanskem parlamentu. Jaklitsceva tudi "absolutno" podpira, da bi imeli Slovenci izven meja Slovenije svojega predstavnika v državnem zboru, a je ob tem opozorila na zahtevne postopke in pogoje. "Enkrat bo čas, da se zagrize tudi v to jabolko," je dodala.

Napovedala je tudi ustrezen nadzor nad finančno porabo sredstev urada in izpostavila, da je treba sredstva nameniti tistim organizacijam Slovencev v zamejstvu in po svetu, kjer je "delo dobro, kakovostno in vsebinsko". Več članov komisije jo je spraševalo tudi glede proračunskih sredstev za urad in pri tem je napovedala, da si bo po svojih močeh prizadevala za večja proračunska sredstva za urad.

Glede vprašanja Mateje Udovč (SMC) o recipročnosti pri pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji in avtohtonih slovenskih skupnosti v obeh državah, je Jaklitscheva opozorila, da ni sorazmerja, "ki si ga vsi želimo", a to ne pomeni, da bi morala Slovenija zmanjševati pravice italijanski in madžarski narodni skupnosti v Sloveniji. Bi pa morali po njeni oceni vedno znova naslavljati to vprašanje, kar pa seveda "zahteva čas, pogovore, angažma" na vseh ravneh, tudi najvišji politični ravni, ter tudi preko gospodarstva in drugih oblik sodelovanja.

Na vprašanje Franca Breznika (SDS), kam se bo odpravila na prvi delovni obisk, je Jaklitscheva odgovorila, da je v luči pandemije novega koronavirusa to sedaj težko napovedati, si pa želi obiskati tako tiste, ki jih (pre)malo pozna, kot tiste, ki jih dobro pozna. Ob tem je tudi izrazila željo, da bi obiskala čim več slovenskih skupnosti v zamejstvu in po svetu. Zavzela se je še za dobro in konstruktivno sodelovanje med uradom in parlamentarno komisijo.

Po koncu razprave je komisija s sedmimi glasovi za in tremi proti ocenila, da je bila predstavitev kandidatke ustrezna.