Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami analizira odpadne vode z namenom ocene uporabe oz. zlorabe prepovedanih drog v evropskih mestih in nekaterih svetovnih prestolnicah. Odpadne vode analizira na prisotnost štirih drog: kokaina, amfetamina, metamfetamina in MDMA, ki je bolj poznana kot ekstazi.
V letu 2019 je bilo v projekt vključenih 86 mest iz 29 držav s skupaj 56 milijonov prebivalci, rezultate pa je center objavil danes. V primerjavi s preteklimi leti najnovejša študija kaže na rast zaznavanja štirih preučevanih drog v Evropi.
V evropskem projektu sodelujejo tudi raziskovalci odseka za znanosti o okolju na Institutu Jožef Stefan. Tokrat so poleg Ljubljane, ki je v projektu sodelovala tretje leto zapored, drugo leto zapored analizirali še odpadne vode na čistilnih napravah Maribor in Domžale-Kamnik, prvič pa tudi v Kopru, Novem mestu in Velenju.
Kokain nadpovprečno prisoten v Kopru in Ljubljani
Glede vsebnosti markerja kokaina v odpadnih vodah sta se Koper in Ljubljana uvrstila nad povprečje analiziranih mest v letu 2019, preostala slovenska mesta pa so pod povprečjem.
MDMA in amfetamini načeloma pod povprečjem
Glede vsebnosti markerja ekstazija so se vsa slovenska mesta uvrstila pod povprečje, enako velja glede vsebnosti markerja metamfetamina. Glede markerja amfetamina pa so na inštitutu zapisali, da se je malo nad povprečje uvrstilo le Velenje, medtem ko so preostala sodelujoča slovenska mesta pod njim.
Če podatke o masnih pretokih biomarkerjev preračunamo na uporabo drog, je med preučevanimi stimulativnimi drogami najbolj razširjen kokain, so slovenski znanstveniki zapisali v sporočilu za javnost. Ob tem so opozorili, da je za napoved časovnih trendov uporabe prepovedanih drog potrebno vsaj pet zaporednih letnih meritev.
Epidemiologija odpadnih vod je inovativen pristop ocenjevanja uporabe drog v populaciji, ki prebiva ali se zadržuje na prispevnem območju določene čistilne naprave. Metoda temelji na kemijski analizi odpadne vode na vsebnost posameznih drog ali njihovih izločenih produktov presnove, t.i. biomarkerjev. Na osnovi teh podatkov lahko ocenimo uporabo prepovedanih drog v populaciji, ki se zadržuje na določenem območju, so pojasnili na inštitutu.
