Prve pobude poslancev za oblikovanja etičnega kodeksa predstavnikov ljudstva etičnega kodeksa segajo v leto 1993. Mandatno-volilna komisija državnega zbora je že leta 2006 na predlog takratnega predsednika državnega zbora Franceta Cukjatija začela razpravo o osnutku priporočil etičnega ravnanja poslancev, toda 14 let kasneje predstavniki ljudstva še nimajo svojega kodeksa ravnanja.

Ob tem na sprejetje kodeksa že več let pozivajo komisija za preprečevanje korupcije, Skupina držav proti korupciji pri Svetu Evrope (Greco) in mednarodna organizacija Transparency International.

Le 12 členov

Parlamentarna delovna skupina za pripravo etičnega kodeksa za poslance je zdaj po dobrem letu in pol mandata pripravila predlog etičnega kodeksa za poslance na petih straneh. Predlog ima le 12 členov, od katerih je deset vsebinskih in šest izmed njih govori o etičnih načelih.

Če bo državni zbor kodeks sprejel, bodo tako poslanci v sedmem členu izvedeli, da morajo svoje dolžnosti in naloge opravljati profesionalno, vestno in odgovorno. V skladu s kodeksom bo moral biti poslanec tudi okoljsko ozaveščen in imeti odgovoren odnos do okolja. Glede na okoljsko ozaveščenost med podporniki kodeksa najverjetneje ne moremo pričakovati poslanca SDS Branka Grimsa, ki kategorično zavrača vpliv človeka na globalno segrevanje.

»Poslanec je dostojen, spoštljiv, strpen in nediskriminatoren. Na sejah državnega zbora ravna tako, da ne moti dela, svojih kolegov in drugih udeležencev, goji demokratični dialog in ni žaljiv,« zapoveduje 8. člen kodeksa, ki govori o dostojnosti in spoštljivosti. Glede na dozdajšnje izkušnje bodo imeli nekateri poslanci težave tudi s tem členom.

Igor Zorčič
STA
Parlamentarno delovno skupino za pripravo etičnega kodeksa vodi Igor Zorčič (SMC).

Domnevna neetična ravnanja poslancev oziroma kršitve kodeksa bi obravnaval kolegij predsednika državnega zbora. »Predlog in gradivo je interne narave in ni dostopno javnosti,« je zapisano v predlogu kodeksa.

Če kolegij ugotovi, da je bil kodeks kršen, ima na voljo tri »sankcije«, in sicer bi lahko poslancu dal opomin brez javne objave, če je šlo za manjšo kršitev, v primeru hujše kršitve pa bi bila kršitev s podatki poslanca objavljena na spletni strani državnega zbora. V primeru ponavljajočih se hujših kršitev bi poleg objave na spletni strani sledila tudi razglasitev kršitve na naslednji plenarni seji parlamenta. Kolegij bi lahko hujši sankciji izrekel le, če bi ju podprle vodje poslanskih skupin, katerih člani predstavljajo dve tretjini vseh poslancev.

Vprašljiva podpora

Vodja delovne skupine za pripravo etičnega kodeksa za poslance Igor Zorčič iz SMC je minuli teden poslanske skupine zaprosil, naj mu danes do 13. ure sporočijo, ali bodo podprle predlog oziroma se sopodpisale pod njega. Glede na to, da je vodja delovne skupine poslanec SMC, v njihovi stranki predlog podpirajo.

Predlog načeloma podpirajo tudi v SD, prav tako ga od vsega začetka podpirajo tudi v LMŠ. »Na zadnji koordinaciji predstavnikov poslanskih skupin v zvezi z osnutkom predloga etičnega kodeksa smo opozorili še na določena odprta vsebinska vprašanja,« so nam sporočili iz LMŠ. V poslanskih skupinah LMŠ, SD, Desus, Levica in NSi o tem še niso razpravljali, o podpori predlogu pa bodo odločali na jutrišnjih sestankih.
Kot nam je uspelo izvedeti, imajo v NSi med drugim pomisleke, ker kodeks drugih sankcij razen objave poslanca na spletni strani državnega zbora kodeksa ne predvideva. »Gre za brezzobega tigra, tako kot je to pritikorupcijska komisija,« nam je zaupal vir blizu NSi.

zmago jelinčič
STA
Vsebina predlog bi lahko konkurirala Butalcem, je prepričan prvak SNS Zmago Jelinčič.

Nagrada zelena podlasica

Kodeksu po pričakovanju nasprotujejo v SNS, saj so besede in ravnanja njihovega predsednika Zmaga Jelinčiča v preteklosti že obudile ideje o poslanskem kodeksu. »Gre za tipični evropsko-slovenski oziroma slovensko-evropski larpurlartističen izdelek brez kakršnekoli vsebine in vrednosti. Morda bi lahko konkuriral Butalcem Frana Milčinskega, vendar težko, saj v kodeksu ni humorja ali satirične osti, ampak zgolj blebetanje,« je prepričan prvak SNS Zmago Jelinčič.

»To, da bi morali poslanci spoštovati zakone in ustavo lastne države, ni pomembno, kakor tudi ni pomembno to, da bi morali biti odgovorni tudi politični opciji, ki so jo zagovarjali pred volitvami in na osnovi katere so vstopili v parlament. Skakanje iz ene stranke v drugo bi se lahko nagradilo s posebno značko, na kateri bi bila zelena podlasica,« še predlaga Jelinčič.