A kako bolje preveriti, kako vozniki v Ljubljani spoštujemo dogovor, ki ga ureja zakon o pravilih cestnega prometa, kot z nekom, ki ta parkirna mesta res potrebuje.
Na vožnjo po prestolnici smo se odpravili s Tanjo Cerkvenik, parapleginjo, ki ne more uporabljati spodnjih okončin in se zato premika z invalidskim vozičkom. Dobili smo se v središču mesta, kjer se Tanja, sploh ko ima opravke, največkrat zadržuje. Že takoj na začetku ni imela pohvalnih besed. Poudarila je, da ne želi nikogar obsojati, a da nismo prav spoštljivi in odgovorni, ko pride do uporabe parkirnih mest, ki so rezervirana za take, kot je ona.
»Saj ne bom dolgo«
Njeno stanje je posledica padca z višine v nekem hotelu na Hrvaškem. Zgodilo se je pred 17 leti. Da ne bo več hodila, je bilo dejstvo, za katerega je potrebovala kar nekaj časa, da ga je sprejela. Predvsem ji je bil v uteho šport in tako je še danes. Da bi njeno življenje in življenja drugih, ki so na vozičku, potekala čim bolj normalno, so zanje na različnih lokacijah predvidena parkirna mesta. Da nanje parkirajo tudi tisti, ki so povsem zdravi, pa je zdaj že dejstvo.
Še največkrat prostor, rezerviran za take, kot je Tanja, zlorabljamo pred poštami, bankami, zdravstvenimi domovi, misleč, da bomo tam postali le kakšno minuto ali dve in ne bomo nikomur v napoto. Pa smo. V ravno tem času lahko pride nekdo, ki to mesto zares potrebuje. Tanja je priznala, da jo večkrat frustrira, če so mesta, predvidena za avtomobile invalidov, zasedena. »Sploh ko se mi mudi, me to moti, ker moram potem iskati drug prostor, kar mi jemlje čas, pa tudi druge nevšečnosti mi nakoplje. Zdi se mi neumno, da bi morala iskati drugo mesto za svoj avto zaradi zdravih ljudi, ki si vzamejo mojega, da bi bili čim bližje svojim opravkom,« je potarnala.
Slabo je pred zdravstvenimi domovi
Predvsem v slabem vremenu se disciplina Slovencev pri parkiranju močno poslabša. »Takrat bi vsi radi prišli čim bližje cilja. Pred vrata. Ali pa ko je sneg. No, takrat se velikokrat zgodi, da ko kidajo, sneg odlagajo kar na parkirna mesta za invalide,« je povedala Tanja. Zgodilo se je, da je imela težave, ko je med dve parkirni mesti za invalide, ker je vmes kar nekaj prostora, da se lahko z vozičkom udobno spraviš iz vozila, nekdo parkiral vozilo, tako da ni mogla sesti v kabino in se odpeljati. V tem primeru je mimoidočega prosila, da ji je pomagal in njen avto spravil iz tesnega parkirnega boksa.
Dejala je, da ima v Ljubljani še največ težav v strogem središču mesta. Tja smo se z njo odpeljali tudi mi. Na Štefanovi ulici sta bili parkirni mesti za invalide zasedeni, vendar sta bili na njem vozili s parkirno karto za invalide. Pri SNG Drama je tudi več parkirnih mest za invalide. Tudi ta so bila zasedena, a so vsa vozila na njih imela parkirne kartice. Sledila je vožnja do Zdravstvenega doma Ljubljana, bežigrajske enote. Tam pa je bila zgodba povsem druga. Tik pred vhodom v dom je nekaj mest namenjenih taksijem, dve parkirišči pa za invalide. Obe sta bili zasedeni. Na enem je bil kar nekaj časa parkiran taksi, na drugem pa vozilo brez dovoljenja, da se tam zadržuje. Taksist se je čez nekaj časa umaknil, nato pa je na to mesto parkiral neki tujec. Seveda neupravičeno. Podobno stanje je bilo pred ZD Fužine in ZD Polje, kjer so bila tudi vsa mesta za invalide zasedena, vendar z običajnimi vozniki. Le eden je imel kartico za invalide.
Zagrozil ji je
Tanja se mora tako znajti, kot ve in zna. Povedala je, da mora včasih, sploh ko je v strogem središču mesta, parkirati na mestih, rezerviranih za vozila Policijske postaje Center, na Trdinovi ulici. »Potem jih grem noter vprašati, ali lahko pustim pri njih avto, ker ni nobeno mesto za invalide prosto, in še nikdar niso rekli ne,« jih je pohvalila.
Zaradi te problematike je prišlo tudi že do kočljivih situacij. »Spomnim se, da sem enkrat nekoga, ki je pred neko trgovino parkiral na naša mesta, zaparkirala, tako da ni mogel ven, in odšla po nakupih. Ta moški me je potem v trgovini poiskal, ves jezen, ker ni mogel ven s svojim vozilom. Pristopil je k meni z grožnjo, da če nemudoma ne bom umaknila svojega vozil, me bo razbil,« je opisala neprijetno izkušnjo.
Spet drugič, ravno tako pred nekim nakupovalnim središčem v Ljubljani, je na parkirnem mestu poleg nje, na še eni za invalide rezervirani parkirni površini, parkirala »običajna« voznica. Tanja ji je predlagala, da bi morda lahko šla kam drugam, vendar se je gospa upirala in ji dejala, da bo ostala samo pet minut. »'Pa saj je vseeno, koliko časa boste,' sem ji dejala. 'Za nas je predvidenih 20 mest, za vas pa 1000 drugih. Zakaj morate biti ravno na našem?!' sem jo vprašala.« Menda je gospa avto vseeno pustila tam in šla v trgovino. Preden je odkorakala, ji je Tanja dala misliti še s stavkom: »Kako bi bilo, če bi bila vi na mojem mestu ali pa bi to mesto zaradi invalidnosti potreboval kakšen vaš svojec.« Takrat pa je, kot je dejala Tanja, začutila, da se je gospe to vendarle malo dotaknilo.
Zgovorna statistika
Priznala je, da je pred nesrečo, ko je še lahko hodila, tudi sama včasih zasedla mesto za invalide. »Zato ljudi ne obsojam. Včasih pač ne razmišljaš, ne pogledaš, samo parkiraš, zatopljen v svoje misli,« jih je opravičevala, a v isti sapi dodala, da kdor pa zavestno parkira na parkirna mesta za invalide, ga vseeno ne razume.
Če boste parkirali na rumenih poljih, označenih s simbolom osebe na invalidskem vozičku, vas lahko oglobijo. Za ukrepanje v takih primerih so pristojni občinski redarji. Nanizajmo še nekaj statistike: v letu 2018 so v Mestni občini Ljubljana zabeležili prek 700 prekrškov zaradi neupravičenega parkiranja na mestih, rezerviranih za invalide. Kaznujejo nas lahko tudi policisti. Navodilo je jasno: vozilo, parkirano na mestu za invalide, mora imeti veljavno parkirno karto invalida. Za imetnika parkirne karte, ki tega ne označi, znaša globa 40 evrov, za tiste, ki pa parkirne karte nimajo in parkirajo na navedenih mestih, pa 80 evrov.
