V preteklih dneh smo poročali o urgentnem odvzemu konj na področju Komna na Krasu, ki je bil izveden na podlagi odločbe urada za veterino. Odvzetih je bilo 13 konj: en žrebec, dve žrebici, pet mladih žrebičkov, štiri kobile in en osel. Veterinar, ki je odvzete živali pregledal, je ugotovil, da so v izredno slabem stanju. Natalija Nedeljko iz Društva za zaščito konj, ki je živali sprejela v oskrbo, je povedala: »Konji so bili v zelo slabem stanju: shujšani, sestradani, dehidrirani, apatični, imeli so veliko zajedavcev, kobile so breje, kopita imajo neurejena, prav tako zobovje.« Več konj je pri pregledu dobilo oceno dve od devet, kar naj bi bilo komaj dovolj za preživetje, pri nekaterih so starost zaradi degenerativnih sprememb ugotovili šele po pregledu zobovja. A za te konje je zdaj bolj ali manj poskrbljeno. Tiste, ki si bodo popolnoma opomogli, bodo oddali naprej, tiste, ki si ne bodo, bodo obdržali v oskrbi. Ob tem je Društvo za zaščito konj sprožilo tudi akcijo zbiranja sredstev, ki bi omogočila dovolj sredstev za kakovostno oskrbo odvzetih konj.
»Ljubezen« do konj ne pozna meja
Trinajst konj je bilo Saboleku odvzetih šele v drugem poskusu, saj jih je prvič pred inšpektorji skril. Konje naj bi pogosto skrival po številnih kraških vrtačah. Sokrajani pravijo, da včasih še sam ne ve, kje ima vse konje.
Konji so uradno last društva Venetika, njihov oskrbnik pa je Janez Sabolek - Sablja, znani jamar in alpinist. Sabolek je konje na društvo prepisal po tem, ko so mu leta 2012 izdali odločbo o prepovedi reje kopitarjev zaradi ponovitve kršitev zakona o zaščiti živali. Zanimivo je, da kljub temu, da so bili konji, ki so mu jih odvzeli, v zelo slabem stanju in kljub številnim kršitvam predpisov, inšpektorji trdijo, da ima živali rad. Tudi sam je kljub odvzemu še vedno prepričan, da ravna prav. Nekajkrat se je oglasil na družbenih omrežji s komentarji, da ljudje ne vedo, o čem govorijo. Gospod Sabolek je namreč prepričan, da skrbi za divje konje, ki kot taki potrebujejo svobodo, zato zanje ne skrbi kaj dosti in jih bolj ali manj le seli s pašnika na pašnik. Težava pa je nastala, ker je njegova čreda narasla na 55 konj in je pašnikov premalo.
Pretepanje, bičanje, lakota, žeja, mraz
Po nedavnem odvzemu je Saboleku ostalo še 42 konj, za katere inšpekcija trdi, da so v boljšem stanju kot odvzetih 13. A na družbenih omrežjih so se pojavile fotografije, ki naj bi dokazovale, da ni tako. Pojavili pa so se tudi zapisi, v katerih ena od krajank Komna, pri kateri naj bi Sabolek ob prihodu na Kras tudi bival, trdi, da inšpektorji niso videli vseh konjev. »Pretepanje, bičanje, lakota, žeja, mraz – to je bila in je še danes stalnica. Kobila in konj, ki se bojita dotika. Da, pretepal jih je, neštetokrat sem videla, prijavljala, inšpektorji pa so ga poklicali, se mu napovedali, in spet nič,« je zapisala. Saboleka so v preteklosti sicer že večkrat obravnavali inšpektorji in je prejel tudi 12 odločb, ki pa jih je bodisi zaobšel bodisi ignoriral. Z njim se ukvarja tudi policija, saj konji večkrat sami tavajo po cestah na Krasu in so v preteklosti že ogrožali promet ter bili vsaj enkrat udeleženi v prometni nesreči. Ker so konji uhajali iz ograd, so ga kaznovali tudi inšpektorji ministrstva za kmetijstvo, a večjega učinka ni. Kmetje, ki so bili najprej navdušeni nad tem, da so konji skrbeli, da se Kras ne bi preveč zarasel, imajo vse več pomislekov. Eden od njih je prejšnji teden izjavil, da tam, kjer se pasejo Sabolekovi konji, ostaneta le še blato in kamenje.
Najprej poskrbeti za živali
Inšpekcijo smo povprašali, ali so videli vseh preostalih 42 konj in kakšni bodo nadaljnji postopki v zvezi z gospodom Sabolekom, a odgovorov do konca redakcije nismo prejeli. So pa pri pozivu za odvzem celotne črede vse bolj glasni v Društvu za zaščito živali. Janez Sabolek je sicer prejšnji teden obljubil, da bo za vse, ki jih zanima resnica o konjih in njegova plat zgodbe, sklical tiskovno konferenco, vendar mora najprej poskrbeti za živali. V bran mu je stopilo nekaj njegovih znancev, med drugim Jože F., ki je odvzem označil za krajo in zapisal: »Janez izvaja sonaravno pašo in ne gre za delovne živali ali da bi se redile za zakol. V tem pogledu je reja podobna reji divjih zveri, le da je Janez nor in si privošči še postavljati ograje, strehe, voditi evidence in čipiranje in imeti pravico, da je okraden. Kar se vam ne more zgoditi, ker nič nimate, razen gobca za 'agitprop'. Še najmanj sredstev za svoje poslanstvo. Zato potrebujete tudi kaj, kar bi se dalo prodati. Vendar te živali niso bile zapuščene. Skrbnik je znan. Tudi lastnik spotoma ukradenega osliča.«
