Po poginu rib v začetku oktobra je takoj stekla kriminalistična preiskava. Vzorci poginulih rib so bili oddani v laboratorijski pregled, rezultati analiz pa so pokazali na zastrupitev rib z amoniakom iz gnojevke, je v sporočilu, ki ga je na svojih spletnih straneh objavila cerkljanska občina, zapisal Miha Štular iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj.
Analiza je potrdila sum kriminalistov, ki so gorvodno nedaleč od ribogojnice našli njivo, na katero je bila po požeti koruzi navožena gnojevka, našli pa so tudi sledi cisterne za gnojevko, speljane povsem do vodotoka. Koncentracija amoniaka v vodi je bila izredno visoka, saj je v vsega dobri uri poginila več kot polovica rib v ribogojnici. Brez hitrega posredovanja lastnika in zaposlenih v ribogojnici pa bi bila škoda še večja.
Zahteve navzkrižne skladnosti sicer narekujejo kmetom pravilno ravnanje pri gnojenju kmetijskih površin s ciljem varstva voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov. Uporaba gnojil ob vodotokih ogroža tako življenje v vodah kot pitno vodo. Zato se v razdalji petih oziroma 15 metrov do brega vodotoka, odvisno ali gre za vodotok prvega ali drugega reda, ne sme uporabljati nobeno gnojilo.
Omenjeni primer množičnega pogina rib v ribogojnici zaradi zastrupitve z amoniakom je šolski primer kršenja zahtev navzkrižne skladnosti gnojenja s tekočimi organskimi gnojili tik ob vodotoku, je ocenil Štular. Kot je pojasnil, je svoje naredilo še močno deževanje na dan pogina, ki je gnojevko ob vodotoku izpiralo neposredno v vodotok.
Tako je nastala velika gmotna škoda, ki bo lahko resno ogrozila obstoj in nadaljnje poslovanje ribogojnice. Ribogojec bo namreč posledice pogina še dolgo čutil, saj v povprečju traja leto in pol, da iz ikre zraste odrasla konzumna riba, primerna za prodajo na trgu.
Štular je prepričan, da bi odgovorno ravnanje posameznika s spoštljivim obzirom na ostale deležnike okrog njega preprečilo tragičen pogin rib. "Izgovarjanje na nevednost vsekakor ni opravičilo, saj javna služba kmetijskega svetovanja že vrsto let kmetovalce opozarja na upoštevanje zahtev navzkrižne skladnosti, kmetijska inšpekcija pa posamezne kršitelje tudi sankcionira," je poudaril.
"Zavedajmo se, da sta tako kmetovalec kot ribogojec enako pomembna za pridelavo hrane. Samo s trajnostnim sobivanjem obeh bomo potrošniki še dolgo lahko deležni sadov njunega dela. Zato se ozrimo okoli sebe, spoštujmo zahteve, ki jih narekuje zakonodaja, pa se podobni primeri ne bodo več dogajali," je izpostavil Štular.
Ob tem je opozoril tudi, da smo s 15. novembrom vstopili v čas splošne prepovedi uporabe tekočih organskih gnojil na kmetijskih zemljiščih, ki velja do 1. marca. V jesensko-zimskem obdobju na njivskih površinah namreč ni porabnikov dušika. Če bi kljub prepovedi gnojili, bi v tleh ostajali presežki dušika, ki bi se izpirali v podtalje in tako onesnaževali pitno vodo z nitrati.
Veliko nevarnost za onesnaženje vodotokov, podtalnice in pitne vode z nitrati predstavlja tudi uporaba gnojil na tleh, ki so zasičena z vodo, poplavljena, zamrznjena ali zasnežena, saj taka tla ne morejo sprejemati hranil, zato se v teh primerih ne sme gnojiti.
