Ne izpostavlja zasebnega življenja
O družinskem življenju Rastoderjevih ni znanega veliko. Nekaj malega je razkril le Rastoderjev sin Edis, ki so ga pred leti pogosto videvali v družbi starlete Danice Lovenjak. Namigovanja o romantični zvezi je zavrnil z besedami, da je srečno poročen z ženo Emino. Edis v estradnih krogih slovi tudi zaradi svojih izjemno urejenih obrvi, na družbenih omrežjih pa pogosto objavlja posnetke z zelo ekskluzivnih lokacij, kot je denimo vzlet helikopterja z oznakami Derby, s katerim se je pravkar pripeljal v Planico, ali nabito polni stadioni, ki jih snema iz lože VIP.
Pisalo se je leto 2001. Vojna banan med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike je trajala že vse od leta 1993, ko je EU uvedla restriktivni kvotni sistem, s katerim je tujim podjetjem omejila dostop do najbolj dobičkonosnega trga na svetu.
Po desetletju dragih pravnih bojev z evropskimi regulatorji kolapsira znamka Chiquita, ki si je zaradi svojega izjemnega vpliva in dosega prislužila vzdevek Hobotnica. Tako se je v EU efektivno zaključila zgodba podjetja, ki je začelo kot United Fruit Company in je bilo tako vplivno, da je v 19. in 20. stoletju po Latinski Ameriki nastavljalo samodržce, ki so svoje države spremenili v kolonialne fevde mednarodne korporacije – izvozno so bile namreč odvisne od monokulturnega produkta – praviloma banan in tako so postale banana republike.
Chiquita ni bilo edino podjetje, ki je zmotno mislilo, da združevanje Evrope v enotni trgovski blok pomeni manj in ne več regulacij, je pa bilo tisto, ki ga je pokopala odvisnost od le ene monokulture. Podjetje Dole Food Company, katerega zastopnik je bil nekoč tudi Izet Rastoder, je pred usodo konkurenta rešila le diverzificiranost produkta, poleg banan so namreč gojili tudi ananas. Vendar EU ni ostala brez svojih banan.
Rastoder je med tranzicijo približno osem let vodil predstavništvi podjetja Dole – zanj je eksotično sadje prodajal po državah nekdanje Jugoslavije. Poslovni partner mu ni zagotavljal zadostnih količin, zato je zanje poskrbel sam, nato pa so ga Američani odpustili. Po poročanju Financ je izjavil, da je bilo to zanj odlično, saj je začel graditi lastno znamko banan – Derby. Trg se mu je odprl s kolapsom Chiquite.
Rastoder slovi kot izjemno zasebna oseba
Redko daje intervjuje, redko odgovarja tudi na novinarska vprašanja. Tudi mi ga nismo uspeli ujeti, saj je do konca meseca na poslovni poti, so nam sporočili iz tajništva podjetja Rastoder. V enem redkih intervjujev, ki ga je dal za Al Jazeero Balkans, so mu postavili vprašanje, kako pridejo banane v Sirijo. »Pa pridejo z ladjo,« se je glasil njegov dobeseden odgovor na vprašanje, kako preskrbuje državo, ki je bila tedaj še na vrhuncu državljanske vojne in predmet zapletenih mednarodnih odnosov. Slednje je precej povedno za Rastoderjev odnos – javnost se o tem, kdo je Rastoder, od kod je prišel, kako je zaslužil prvi milijon, kako posluje in podobno, lahko le sprašuje.
Po poročanju Financ je bil Rastoder rojen leta 1962 v vasi Berane v Črni gori, po spet drugih informacijah naj ne bi prihajal iz zgodovinske regije Sandžaka, v kateri je sicer občina Berane, ampak nekje iz planin. V Ljubljano se je preselil leta 1986. »Kmalu zatem se je znašel v poslu z bananami,« se spet glasijo nedoločne informacije. Več domnevnih informacij ima Revija Reporter. Rastoder naj bi si na beograjski univerzi pridobil zdravniško izobrazbo in celo nekaj časa delal v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKC LJ). Informacije nismo uspeli preveriti. UKC LJ se je skliceval na osebne podatke, Zdravniška zbornica pa je začela svoj register zdravniških licenc voditi šele leta 1992.
Med balkanskimi vojnami naj bi bil Rastoder vpoklican, kdaj in na katero stran, spet ni znano. Nekaj časa naj bi preživel v bojnih linijah, ali kot zdravnik ali kot nabornik, spet ni znano. Nato naj bi izkoristil dopust za obisk družine v Sloveniji, v vojno se nikoli ni vrnil.
Edino znano dejstvo iz tega obdobja je odprtje podjetja Rastoder, d. o. o., leta 1992. Podjetje je imelo izjemno širok nabor dejavnosti – od trgovanja z valutami, težke mehanizacije, kave do tranzitnih storitev. Opazilo ga je podjetje Dole Food Company, ki ga je angažiralo za odpiranje trga v nekdanjih republikah. S te deske je Rastoder odskočil v lasten posel in ustvaril lastno znamko Derby.
Sedež podjetja je ohranil v Ljubljani, pozneje, leta 2013, je v prestolnici odprl tudi svoj distribucijski center in zorilnico. Dve leti pozneje jo je še razširil s prizidkom. Podjetje svoje prihodke meri v zneskih, ki letno dosegajo med 100 in 150 milijoni evrov. Leta 2016 je podjetje začelo izplačevati tudi bajne dobičke, lani so ti presegli znesek 10 milijonov evrov. Vzrok za to so podnebne spremembe, ki prinašajo slabše letine, vendar ima Rastoder pripravljen terminski načrt.
»Tak padec v proizvodnih količinah ima pozitiven vpliv na trgovce, ki imajo zagotovljene pogodbe količine sadja. Družba Rastoder si je za leto 2019 priskrbela optimalne količine po fiksnih pogodbah, vendar si je še vedno pustila dovolj manevrskega prostora za nakup dodatnih količin na prostem trgu, kar je ključnega pomena, če se bo proizvodnja v drugi polovici leta povečala in bodo nabavne cene na prostem trgu nekoliko nižje,« piše v letnem poročilu za leto 2018. Cene na policah trgovin kljub temu zrastejo, Rastoder svoj dobiček kuje v razliki med staro dobavno ceno in višjo prodajno ceno.
Mešetarjenje z Luko Koper
V minevajočem desetletju je Izet Rastoder postal prvič zanimiv za širšo javnost. Leta 2011 je namreč kupil Nogometni klub Olimpija. Med nogometnimi navdušenci so se kmalu pojavili dvomi, ali se je v posel spustil z iskrenimi nameni ljubitelja nogometa, saj njegova kadrovska politika ni upravičevala takšnih zaključkov. Zapletel se je tudi z Luko Koper. Kot predsednik NK Olimpija in lastnik blagovne znamke Derby je pristanišče izsiljeval, naj klubu da sponzorsko pogodbo v domnevni višini med 100.000 in celo milijon evri, v nasprotnem bo blagovna znamka Derby začela banane pretovarjati na hrvaški Reki.
Mešetarjenje ni ostalo povsem spregledano, Komisija za preprečevanje korupcije je podala naznanilo kaznivega dejanja na okrožno državno tožilstvo v Ljubljani. Specializirano tožilstvo je izvedlo predkazenski postopek, vendar ovadbo zavrglo. Rastoder je nato zmanjšal obseg poslovanja z Luko Koper, saj je v Ljubljani dogradil zorilnico in se tako izognil »dodatni manipulaciji in stroškom v Luki Koper, ker se vse nadaljnje operacije praznjenja kontejnerja opravijo na naši lokaciji in z našo delovno silo«, kot je zapisal v letnem poročilu za leto 2013. NK Olimpija je nato prodal hrvaškemu poslovnežu Milanu Mandariću, ocenjuje se, da za znesek štirih milijonov evrov.
Vztrajal pri bananah, zdaj se diverzificira
Za Rastoderja je bilo do pred kratkim značilno, da se je držal posla uvoza eksotičnega sadja, v zadnjih letih pa je začel poslovanje širiti na druge dejavnosti. Zaradi pomanjkanja stanovanjskih in poslovnih prostorov ter hotelskih kapacitet se bo na območju Ljubljane podal na nepremičninski trg, je napovedal v poslovnem poročilu za lani. Rastoder je leta 2017 kupil propadajoč hotel Bellevue sredi krajinskega parka Tivoli. V Šiški si lasti 8000 kvadratnih metrov zemljišča, na katerem načrtuje izgradnjo dveh stolpičev z 230 stanovanji. Na Bledu si lasti še vilo Tamara v izmeri 1115 kvadratnih metrov, letos spomladi pa je na dražbi kupil 300 kvadratnih metrov pisarniškega prostora v središču Ljubljane. Gre za nekdanje prostore podjetja Electa v lasti Damijana in Jureta Jankovića.
Z nakupom podjetja Gorenje Surovina je stopil tudi v dejavnost predelave odpadkov. »V prihodnje pričakujemo prihodke od oddajanja nepremičnin v najem, prodaje stanovanj in hotelske dejavnosti ter od zbiranja, transporta, skladiščenja in predelave odpadkov,« še lahko preberemo v finančnem poročilu.
Kaj je glavni vzrok za nenadno Rastoderjevo odločitev za diverzifikacijo, nismo uspeli izvedeti. Ali se uči iz izkušenj svojih predhodnikov, ki jih je pokopala odvisnost od monokultur, ali živi v strahu pred prihodom panamske bolezni v Južno Ameriko, kjer kupuje večino svojih banan, iz finančnih poročil ni razvidno.
Kupil naj bi že dve letali
Prejšnji mesec je Rastoder presenetil še z ustanovitvijo podjetja Air Adriatic, ki ga je odprl sredi oktobra. Rastoder se poteguje za nakup spričevala Adrie Airways za letenje, po neuradnih informacijah naj bi Rastoder že kupil dve manjši letali. Javna agencija za civilno letalstvo je prejšnji teden potrdila, da Rastoder še ni oddal vloge za spričevalo letalskega prevoznika niti vloge za operativno licenco, zanimal pa naj bi ga tudi nakup spričevala za letenje Adrie Airways.
