Alojz Thaler ima »humano» rešitev, vsaj kar zadeva volkove. In šakale. »Stanje, kakršno je zdaj v slovenski ovčereji, je katastrofa. Zato moramo pomagati ovčerejcem v Sloveniji tudi stari lovci in lovski tehniki z našim znanjem,« je prepričan. Za ljubljanskim Bežigradom nas je sprejel in predstavil »mednarodni načrt« za izdelavo kletke za odlov živih volkov. In šakalov.

»To je kletka, ki bi znala Slovencem prav priti,« je že kar uvodoma prešel od besed k dejanjem in pokazal na leseno maketo, izdelano po nekem očitno preverjenem nemškem načrtu. »To so imeli v starih časih za klateške pse,« je pripomnil in dodal: »Zdaj pa se je čas spremenil, zdaj je pa teh volkov, pa šakali, pa klateški psi …« Vse sorte zveri tako menda lovijo tudi v Švici, kjer se je večkrat službeno mudil. Alojz je bil lovec približno trideset let, zdaj zaradi bolezni ne sme več streljati. »Včasih je bilo nadaljevanje šolanja za lovske tehnike in ti naj bi bili malo šefi, z več znanja. Jaz sem se spustil v tehniko, imam še kakšne takšne zadeve, za odlov živih vran, na primer, ampak jih ne pokažem kar vsakomur,« je pojasnil.

kletka, volkovi, alojz thaler
Sašo Švigelj
Nekdanji lovec nam je predstavil kletko, ki bi znala Slovencem koristiti

Obora, ne obara

Sam je nemški načrt za odlov živih volkov in šakalov še nekoliko izpopolnil – zraven je naredil še držala. »To kletko si lahko vsak kmet sam sestavi. Pa imaš ročico in neseš žival na komisijo.« Volka sicer ni tako preprosto ujeti kot medveda. »Medvedu narediš prežo, mu nastaviš eno crknjeno žival, pa pride ponoči,« je pojasnil, medtem ko so volkovi bolj zvite zveri. Čeprav je bil Alojz lovec kar trideset let, je imel še največ opravka z volkovi med služenjem vojaškega roka. »V Bosni smo bili dva meseca na manevrih. In tam cele noči vpijejo, vidiš pa nikoli nobenega. Tam je imel Tito plan, da bi bilo doli en milijon ovc, ratna rezerva. Čuvali bi jih pa vojaki,« nam je razkril in nadaljeval: »V Bosni so lahko volkove strupili, tukaj v Evropi pa se strupiti ne smejo. Najboljše je živega ujeti. Pa se naredi obora ali pa ga daš živalskemu vrtu. To bi bilo najbolj praktično. To lahko lovi vsak, ni treba, da si lovec.«

kletka, volkovi
Sašo Švigelj
Alojz Thaler pozna rešitev, vsaj kar zadeva volkove in šakale.

Kratka zgodovina volka in Slovenca

Zgodovinski viri navajajo, da je bila leta 1923 v Kočevju, ko je bila Slovenija še del Kraljevine SHS, ustanovljen Odbor za pokončevanje volkov, ki so ga sestavljali poklicni lovci. Za vsakega odstreljenega volka so izplačevali nagrade, kar se je nadaljevalo tudi v Titovi Jugoslaviji, do leta 1973, ko so nagrade ukinili. Pozneje so volka zaščitili in določili lovno dobo.

V Sloveniji sicer po trenutni oceni živi okoli 1000 medvedov in 80 volkov, zakon o interventnem odvzemu medvedov in volkov iz narave pa predvideva odstrel 175 medvedov in 11 volkov. Zveri so namreč kmetom letos povzročile bistveno več škode kot v preteklih letih.

Po podatkih zavoda za gozdove v Sloveniji so do zdaj prijavili že več kot 200 škodnih primerov, lani pa v vsem letu 190 primerov. Rekordno s prijavami je bilo sicer leto 2010, ko so zabeležili kar 576 škodnih primerov.