TOVORNI PROMET

Nekje obvoznice zahtevajo, drugod se ne pustijo prepričati

L.T.
1. 7. 2019, 20.30
Deli članek:

Med Ptujem in Ormožem prebivalci zaradi tovornjakov ne morejo spati, v Celju ne najdejo trase, na Bledu pa ne dajo zemljišč.

STA
Na Ptuju so za obvoznico protestirali že osmič.

V soboto opoldne so občani Postojne za eno uro zaprli Kosovelovo ulico, ki služi kot glavna prometnica do Postojnske jame. Do 300 avtobusov na dan dela življenje ob tej cesti nevzdržno in nevarno, trdijo, zato so cesto napovedano zaprli z enournim prečkanjem prehoda za pešce. Civilna nepokorščina bi se v tem primeru lahko obrestovala, saj je direktor Postojnske jame Marjan Batagelj za medije pojasnil, da so imeli zaradi tega precejšne logistične sestanke.

Z Občine Postojna, pod pristojnost katere spada Kosovelova ulica, pa so sporočili, da se bodo že v kratkem sestali z odgovornimi in rešili težave.

Ormož–Ptuj v smogu tovornega tranzita

Protestirali so tudi prebivalci ob Ormoški cesti na Ptuju, tokrat osmič. Minulo soboto so se jim pri protestu pridružili tudi prebivalci Cvetkovcev pri Ormožu. Najhuje je ponoči, ko zaradi vožnje težkih tovornjakov v več zaselkih med Ptujem in Ormožem ne morejo spati. Podnevi imajo težave s smogom in smradom. Preusmerjanje prometa, ki da bo tovorni promet zmanjšalo za 80-odstotkov, je ostalo obljuba, pravijo.

»Imamo veljavno gradbeno dovoljenje od Ormoža do Gorišnice. Jutri se lahko začne delo. Od Gorišnice do Markovcev pa so zemljišča odkupljena, a se na gradbeno dovoljenje še čaka. Zato zahtevamo, da se začne gradnja te ceste takoj,« je povedal pobudnik protesta Vlado Venta. Zadeva pa se znova zapleta in prestavlja, saj je v izdelavi še ena študija, ki naj bi se zaključila šele jeseni 2021, je poročal Aleks Horvat za Radio Maribor.

Državna cesta Ormož–Ptuj spada pod pristojnost ministrstva za infrastrukturo, na račun katerega so s strani lokalne politike že leteli očitki, da so traso načrtovali iz pisarn v Ljubljani. S 1. junijem je sicer začela veljati omejitev tovornega prometa med mejnima prehodoma Bistrica ob Sotli in Središče ob Dravi, a ne za tovornjake z območja Varaždina in Medžimurja.

So novomeški obvoznici dočakali?

Izgradnjo vzhodne obvoznice so pričakovali tudi prebivalci Novega mesta, a se je ta odmikala skupaj s tretjo razvojno osjo, katere del je. Nekaj se bo vendarle premaknilo že letos, saj so zemljišča že skoraj povsem pridobljena, iščejo tudi projektante. Pred gradbenim dovoljenjem se mora pridobiti le še okoljevarstveno soglasje. Razbremenitve prometa se lahko Novomeščani nadejajo tudi zaradi vzhodne obvoznice, obe trasi predvidevata nov most čez Krko. Postopki za odkup nepremičnin bodo stekli v drugi polovici leta 2020.

Šum v komunikaciji glede celjske obvoznice

Del tretje razvojne osi bi morala biti tudi celjska vzhodna obvoznica, vendar pristojno ministrstvo priznava, da te ne umešča med prioritete. Ministrstvo za infrastrukturo je zato Mestni občini Celje predlagalo, naj se tega loti samostojno, zdaj pa čakajo, da načrtovano traso umestijo v prostor. Ob tem obljubljajo financiranje projekta, saj da je gradnja obvoznih cest mimo urbanih predelov prednostna naloga.

Bratuškova zavzeta za blejsko južno obvoznico

Ministrica za infrastrukturo si je v petek ogledala predstavitev projekta južne razbremenilne ceste na Bledu in o tem prepričevala domačine, ki imajo pripombe na predvideno traso. »Apeliram na ljudi, da razumejo, da je infrastruktura pomembna in da bo razbremenilna cesta res veliko pomagala prav njim,« je dejala.