Zaradi afriške prašičje kuge vse dražja

Tako velikega skoka cen ne pomnijo, oskrba slovenskega trga s svinjino je ogrožena

S.R./STA
8. 4. 2019, 16.08
Posodobljeno: 8. 4. 2019, 16.12
Deli članek:

Gospodarsko interesno združenje Mesne industrije Slovenije opozarja na visok dvig odkupnih cen svinjine.

Štajerski tednik
Mesna industrija opozarja na visoke odkupne cene svinjine.

V zadnjih štirih tednih so se borzne cene prašičjega mesa dvignile za 30 odstotkov, posamezni deli mesa tudi do 60 odstotkov, so navedli in dodali, da ekstremni dvigi cen ogrožajo oskrbo slovenskega trga. Večino tovrstnega mesa namreč uvozimo. 

"V Sloveniji je samooskrba s svinjino zgolj nekaj nad tridesetodstotna, zato smo pomembno odvisni od uvoza in dogajanja na globalnem trgu," so v današnjem sporočilu za javnost zapisali pri združenju in dodali: "Slovenska mesna industrija ne pomni tako velikega skoka cen surovin v tako kratkem času in nič ne kaže, da se bodo cene umirile." 

Cene prašičjega mesa na surovinskem trgu so bile zadnji dve leti po njihovih pojasnilih stabilne, temu so bile prilagojene tudi prodajne cene. "Ob že tako naraščajočih stroških dela, energije, embalažnine, transporta, se zdaj, zaradi dogajanja na globalnem trgu, slovenske klavnice in predelovalci mesa soočajo z velikimi izgubami in problemom kako skokovito naraščajoče stroške prenesti v prodajne cene," so poudarili. 

Afriška prašičja kuga

Razlog za ekstremne cenovne razmere in pomanjkanje prašičjega mesa na evropskem trgu je po njihovih navedbah vse večja grožnja afriške prašičje kuge, ki človeku sicer ni nevarna, povzroča pa visoke izgube pri prašičih. Zdravila ni, okužene reje pa so podvržene radikalnim ukrepom, ki lahko zdesetkajo mednarodno trgovino in cene svinjine potisnejo v nebo. 

"Bolezen, ki se je prvotno razbohotila med divjimi prašiči ob rusko ukrajinski meji, se je v slabem letu kljub preventivnim ukrepom razširila na baltske države in Poljsko, preskočila na jug Belgije in ogrozila najbolj gosto naseljena prašičerejska območja na Nizozemskem in v Nemčiji, ki so med najpomembnejšimi evropskimi izvozniki svinjine. Zaradi nekontrolirane distribucije okuženih mesnih izdelkov se vse več izbruhov afriške prašičje kuge kopiči v Aziji, največ na Kitajskem, kar se odraža v naraščajočem evropskem izvozu in posledično v razmerah na evropskem trgu prašičjega mesa," so pojasnili. 

Trenutne razmere so po oceni združenja tudi pokazatelj, kako zelo je Slovenija zaradi nizke samooskrbe ranljiva in odvisna od dogajanja na tujih trgih, saj da je v teh razmerah vprašljiva tudi oskrba slovenskega trga s prašičjim mesom. "Ne samo zaradi pomanjkanja tega mesa, pač pa tudi zaradi naraščajočih stroškov in veljavnih pogodb z velikimi kupci, ki izgube zaradi ekstremnih skokov cen surovine prelagajo na pleča proizvajalcev mesa," so dodali. 

Nova strategija

"Predvideni roki za spremembe veleprodajnih cen so pri naraščajočih stroških surovine za marsikaterega mesarja lahko usodni. Problematične so tudi dolgoročne pogodbe z javnimi zavodi, ker so pogodbene cene prašičjega mesa postale nevzdržne, vprašanje pa je, ali bodo javni naročniki v dvostranskih pogajanjih pripravljeni na sklepanje aneksov ali bo potreben poziv pristojnemu ministrstvu za ukrepanje na državni ravni," so še navedli v združenju. 

Prašičjerejci so sicer pred mesecem dni o težavah sektorja - nizko stopnjo samooskrbe s svinjino in nizkimi prodajnimi cenami - seznanili resorno ministrico Aleksandro Pivec, dogovorili so se za pripravo nove strategije razvoja prašičereje. 

Strateški načrt bo, kot je takrat pojasnila kmetijska ministrica, nastal v sodelovanju vseh členov v verigi, od rejcev do zadrug in klavnic, mesnopredelovalne industrije ter po možnosti tudi trgovcev. "Domačo prašičerejo čaka povezovanje in vzpostavljanje poslovnih in cenovnih razmerij v verigi, saj so v največjih težavah tisti, ki nimajo dolgoročnih pogodb za odkup, zato vsakič znova in iščejo najboljšega kupca," je dejala. 

Pripravo strateškega načrta bo vodila Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) v okviru razvojno-inovacijskega partnerstva SRIP Hrana, sodelovalo bo tudi kmetijsko ministrstvo.