Statistika

Število zdravih let pod povprečjem Evropske unije

Mihael Korsika
6. 3. 2019, 06.45
Posodobljeno: 6. 3. 2019, 07.19
Deli članek:

Pričakovano trajanje življenja v Sloveniji se je približalo pričakovanemu trajanju življenja v Evropski uniji, to je 81 let, medtem ko kazalnik pričakovanih zdravih let življenja ob rojstvu kaže, da je stanje v Sloveniji slabše v primerjavi s stanjem v EU.

Dreamstime
Pri srčnem zastoju vsaka izgubljena minuta za približno 10 odstotkov zmanjša možnost preživetja.

Slovenija se je na lestvici zdravstvenega indeksa, ki ga je pred kratkim objavila tiskovna agencija Bloomberg, letos uvrstila na 24. mesto. V primerjavi z lanskim letom smo kljub vedno bolj razsutemu zdravstvenemu sistemu pridobili tri mesta. Bloomberg sicer ugotavlja, da se zdravstveno stanje prebivalcev v manjših državah izboljšuje, to pa ne velja za velike države s cvetočim gospodarstvom, saj se na lestvicah zdravja, bogastva in sreče uvrščajo vse nižje.

ZDA so izgubile eno mesto in so se letos uvrstile na 35. mesto, Kitajska med 169 državami zaseda 52. mesto, medtem ko Rusije sploh ni med prvimi 56 najbolj zdravimi državami sveta. Ob izračunu indeksa so v Bloombergu med drugim upoštevali pričakovano življenjsko dobo, dostop do pitne vode, število kadilcev in ljudi s prekomerna telesno težo.

Število zdravih let življenja pod povprečjem

Medtem ko imajo Španci v Evropi trenutno najvišjo pričakovano življenjsko dobo, v povprečju pričakajo 85 let, devet mesecev in osemnajst dni, je ta leta 2016 po podatkih Svetovne banke znašala 80,78 leta. »Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je bilo v Sloveniji, tako kot v drugih evropskih državah, višje pri ženskah kot pri moških. V letu 2016 je pričakovano trajanje življenja ob rojstvu rahlo naraslo, pri moških na 78,2 leta, pri ženskah pa na 84,2 leta,« je zapisano v konec februarja objavljenem Zdravstvenem statističnem letopisu Slovenije za leto 2017, ki ga izdaja Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Ob tem inštitut ugotavlja, da se je pričakovano trajanje življenja v Sloveniji približalo pričakovanemu trajanju življenja v Evropski uniji, v kateri ljudje v povprečju živijo 81 let, medtem ko kazalnik pričakovanih zdravih let življenja ob rojstvu kaže, da je stanje v Sloveniji slabše v primerjavi s stanjem v EU. »Kazalnik zdrava leta življenja ob rojstvu meri število let, za katera lahko oseba ob rojstvu pričakuje preživetje brez oviranosti pri običajnih aktivnostih,« v letopisu pojasnjujejo na inštitutu.

Leta 2016 je bilo v Sloveniji tako pričakovano število zdravih let življenja ob rojstvu pri moških za 7,6 odstotka manjše kot v EU in je znašalo 58,7 leta, pri ženskah pa 57,9 leta, kar je za 9,8 odstotka manj, kot je povprečje v Uniji.

Vodilni vzroki za smrt prebivalcev Slovenije sicer ostajajo bolezni srca in ožilja (39 odstotkov), med najpogostejšimi so srčni infarkt, možganska kap in odpoved srca. Sledijo neoplazme, to je rak prebavil, prostate, dojk in pljuč. Skupaj z boleznimi srca in ožilja predstavlja vzrok kar 70 odstotkov vseh smrti. »Glede na spol pa od leta 2009 dalje pri moških bolezni srca in ožilja celo niso več najpogostejši vzrok smrti, temveč so na drugem mestu, za neoplazmami,« ugotavljajo na inštitutu za javno zdravje. V letu 2017 je 1535 prebivalcev umrlo zaradi posledic zunanjih vzrokov obolevnosti in smrti. Zaradi padcev je umrlo 680 prebivalcev, zaradi samomora 411, zaradi transportnih nezgod 116, zaradi napada 23 prebivalcev ter 305 zaradi ostalih zunanjih vzrokov smrti.

Dejavniki tveganja

Dreamstime
Dolgoročno se s prenehanjem kajenja zmanjša tveganje za razvoj srčnih in žilnih bolezni, kapi, pljučnega raka in drugo.

Med dejavnike tveganja, ki ogrožajo zdravje, spadajo prehranske navade in z njimi povezana prekomerna telesna teža, telesna dejavnost, alkohol in tobak. Ni presenetljiva ugotovitev inštituta za javno zdravje, da so pivske navade Slovencev in odnos do alkohola v družbi problematični.

Škodljiva raba alkohola pomembno vpliva na pojav več kot 200 bolezenskih stanj, poškodb in zastrupitev, opozarja inštitut. Nekatera bolezenska stanja se razvijejo izključno zaradi vpliva alkohola, medtem ko je pri drugih pitje alkohola eden od dodatnih vzrokov obolenja ali smrti. V obdobju od 2011 do 2017 je po podatkih inštituta zaradi neposrednih vzrokov pitja alkohola umrlo 6072 ljudi, kar je predstavljalo skoraj pet odstotkov vseh smrti v državi.

Kadilci prav tako umirajo mlajši. Zaradi bolezni, pripisljivih kajenju, umreta kar dve tretjini kadilcev, ki v povprečju izgubijo okoli 10 let življenja. V Sloveniji je kajenje tobaka sicer vodilni preprečljivi vzrok smrti in letno zaradi bolezni, pripisljivih kajenju tobaka, umre okoli 3600 prebivalcev, od tega četrtina pred 60. letom starosti.